Padalska jata

Po terapiji takoj na Kižlovko, saj se danes v nadaljevanju obeta dober letalni dan (JV, V, odličen gradient, odlična napoved termika,…).

V dolinici že pihne občasno lepo gor. Na startu samo malo razgrnem in se vpnem in na sunkih postavim zidek.

Hrbtno dvignem, ko naslednjič pihne, stopim v zrak in me dvigne nad dolino, potisne desno in spusti blizu LCja.

Zdaj pa naprej.

Z Milanom se koordinirava in ugotavljava, da bo na tak dan (više gori je S) Gorenjska (kjer pa je sicer manj generalnega vetra) verjetno dokaj živahna in gremo raje malo kasneje na soliden Zavrh (ali Planinsko Grmado, kamor že odhaja Jean). Še Manca bi šla na Zavrh, pa Štusejev Dušan in nazadnje še Berto.

Tako ob 13.45 na Šodru naložim Berta, pri Škorpijonu pa čakamo Milana ob debati z Igorjem, Žigom in Hlišem, ki jih je ravnokar brutalno splaknilo na pristanek.

Odpeljejo še enkrat gor, medtem ko mi čakamo Milana.

Zapeljem na start, kjer naši trije predhodniki ravno startujejo. Piha še lepo (močno). Ko odletijo, jih najprej pošteno potunka, zato se kar obiramo. Ko pa se Igor in Žiga za robom pojavita lepo nad grebenom, tudi mi pospešimo priprave.

Prva odleti Manca (jo potunka in zgine za robom), potem Berto (ga potunka in zgine za robom). Naslednji sem jaz, ki res lepo hrbtno dvignem in šolsko odletim (me kasneje pohvali Milan).

Takoj me potunka in (izginem) za robom, kjer poskušam najti neko dviganje. Pa razen majhnega rukerja nič, zato proti naslednjemu hrbtu, kjer pa sem že toliko nizek, da me kratek ruker le toliko dvigne, da ne scurim še pred progo. Skupaj z Manco pristaneva na uradnem (torej je le uspela nekaj pojadrati).

Hlišev Andrej je že pospravil.

Tudi Berto pospravlja.

Čez nekaj časa priplakne na pristanek še Dušana.

Potem pristaneta še Igor in Žiga, ki sta največ potegnila iz (obeh) današnjih letov prav v drugi rundi.

Ker je po mojem startu pihalo na štartu predvsem od zadaj, so imeli kar težave odleteti. Tako se Milan pojavi v zraku precej za nami, se pa uspe obdržati v zraku cca 1/2 urce.

Dušan zapelje Žiga in mene gor in mi reši LCja s starta v vas, kjer ga čakam.

Danes pa verjamem, da zaresno letenje bo (lep JZ, malo močan čez osrednjo SLO, gradient lep,… samo popoldansko kuhanje je napovedano…). Zato po terapiji takoj še v Kižlovko.

Ob 11h je dolina že lepo razgreta in občasno prav močno potegne po dolini gor (zgoraj močan JZ, da smreke po robovih šumijo, v dolini termika butne vsake toliko). Na startu samo (posušena) kepa in v primernem trenutku z vetrom naredim lep zidek. Počakam, da močan sunek poneha in takrat dvignem, se obrnem in me kar odlifta gor. Za robom me še bolj dvigne in kar drži, ko rinem v desno (v bistvu me zanaša na desno pobočje, da moram kar močno s komandami popravljati v levo) proti LCju. Na koncu pa me kar po liftu spusti na tla…

Ampak potem vse moje koordinacije ne rodijo realizacije in spet nič od zaresnega letenja (res pa je že veliko vetra, ponekod nakuhano,…). Glavni akcijski akterji so žal izločeni do nadaljnjega…

Danes napovedan sorazmerno lep dan z močnim JZ (možnost ploh tu in tam po SLO). Kljub temu zjutraj počakam, da sonce najprej raztopi megle oz.nizko oblačnost, preden se odpeljem v Kižlovko. Vmes se še malo pogovarjamo za morebitno zaresno letenje, pa je Jata toliko okleščena, da nekako ni kandidatov (JZ pa medtem narašča…).

Sonce že dela in občasno lepo pihne (termika) po dolini gor. Na startu malo sušim coto Rooka z dvigovanjem (v resnici mi ga noče lepo dvigniti, čeprav je vetra v pravih momentih dovolj za hrbten dvig). Potem pa enkrat dvignem, kot se spodobi. Po obratu pa me takoj vzame in zanese kar malo v levo še pred robom. Z višino nad dolino in desno v veter proti LCju.

Ko stlačim robo v LCja, še malo poskušam ugotoviti, če bi bilo za kam (res že pogrešam zaresno letenje), pa je že veliko vetra povsod (?) in predvsem nobenih kandidatov…

Spet je danes čez dan napovedan dež, zato še pred primarno terapijo pohitim v sekundarno.

Vse mokro od včerajšnjih padavin, ko hodim na start pod nizkimi meglicami. Občasno pihne po griču gor. Previdno postavim, vendar se pivnanju ne morem izogniti, tako da je cota danes že precej “vlažna”.

Ko dahne gor, potegnem, pa gre le s težavo gor, tako da moram kar posiliti padalo naprej. Potem pa zagrabi in me vzame še pred prelomom. Lepo mirno v hladnem in vlažnem jutru poletim proti LCju.

In danes je 100ti zaporedni dan poskakovanja in letenja !!!! 🙂 🙂

Sem včeraj narobe napisal, da na Kižlovki, kar še zdaleč ni res. Sem zdajle preveril in sem šele konec februarja začel redno vsakodnevno hoditi sem (na Kižlovki torej šele 66 zaporednih dni). Prej sem Kižlovko spustil, kadar sem nameraval drugam na resno letenje. Potem pa sem se odločil, da je bolje vsak dan čimprej tudi sem, da nisem potem kjerkoli pod pritiskom, da moram poskušati odleteti, četudi niso ravno pravšnji pogoji…