Padalska jata

Danes napovedan še kar dober dan s SV (in močnejšo burjo na Vipavskem). Postaja na Zavrhu se počasi vlaufava in ko se zjutraj zbudi, pokaže 2,5/4 SV v LJU že sonček proseva skozi meglo, ko je okoli Vrhnike še totalno zabasano z meglo v nižave.

Z Erzom sva oba za Zavrh, zato ob 12h na Šodru: Hliš, Berto, Mega in jaz k Erzu in do Škorpijona, kjer že čaka Uki. Odpeljemo naprej in on še naprej čaka – Milana in Pojeta (in Manco).

Danes parkiramo v vasi (vse blatno in se cedi od talečega snega, tako da tudi z LCjem ne bi prišli na start). Mimogrede se pri sosedu opravičim za zadnjo uzurpacijo njihove posesti (po nočnem šihtu dokončne postavitve postaje) in na start.

Najprej primerjam podatke postaje z ročnim merilcem (z upoštevanjem zakasnitve objave se kar ujemajo) –  SV 3/ 4,7. Malo še občudujemo naše skupno remek delo (za katero je najbolj zaslužen Pojetov Jože in seveda tudi Novakov Uroš) in začnemo postavljati padala na čimbolj suhe flike.

V luft Mega, Erzo in Zoran in po manjši pavzi (ob preverjanju naše uspešnosti), še ostali (Berto se na koncu odloči za šoferja, kot tudi zapoznela Manca, ki ima na startu že obilo več vetra…).

V zraku pomladansko: najprej se, kljub lepemu dviganju, motovilim V od antene, da se končno le poberem, medtem ko se mi zdi, da so drugi kar odfrleli v višave. Ko sem enkrat na 1700, pa spet cincam, da bi zapeljal z (močnim) vetrom čez proti Planini, saj ne vidim nikogar drugega (no, resda vidim Pojeta, ki je že daleč zadaj, pa dosti nizek…).

Tako porinem nazaj nad Borovnico, pa mi gre v veter občasno tudi manj kot 10 (ob drastični izgubi višine). Potem pa standardno proti Javorču (res pa z lepo višino nad 1000).

Milan je poskušal priti do doma, pa se je zaletel v močan veter pri tleh.

Štusejev Dušan pristane na uradnem.

Erzo se, kot običajno, zapelje proti svojemu domu.

Jaz malo nazaj proti Bistri, pa gre prepočasi, zato počasi bolj ven nad polje in za Megom čez Vrhniko proti Podlipski. Mega zgubim – ne vidim, da je malo nabral in se zapeljal v Podlipsko.

Zato obrnem in pristanem pod Hribi (na čim bolj suhem ob cesti).

Malo za mano pristane tukaj še Hliš. ki je posnel nekaj lepih fotk tukaj

Hitro dobiva štop do Šodra. Tudi Uki pristane na uradnem.

Berto je pripeljal dol Dušanov avto. Potem sta pa Dušan in Uki že v reševanju Erzovega avta, ko prideva midva s Hlišem do Škorpijona. Malo počakava še v druženju z Milanom in nekaterimi dodatnimi padalci, potem pa zapeljem Erzov avto na Šodr, kamor ravno pride Pojetov Jože izpod Nanosa…

In še nekaj vizualizacij naših letov

Za danes pozno popoldne smo dogovorjeni za zaključek postavitve postaje na Zavrhu. Zato kam daleč, vsaj jaz in Pojetov Jože) nimava namena. Ker bo ob pokritosti kar nekaj JZ, že od včeraj zvečer razmišljam o Slivnici ali Kovku.

In je Erzo tudi za Slivnico in smo zmenjeni ob 10.30 na Železniški. Manca in Mega se dobita že prej za H&F v Cerknici, mi trije z Milanom pa sami v LCju z Vrhnike, saj pride Jože za nami kasneje.

Na parkingu pod Slivnico naložimo še Mančin rukzak in gor. Na startu piha lepo gor in prvič letos postavimo v sneg (ki je zapadel čez noč). Med postavljanjem sta tudi Mega in Manca na startu.

Prvi v luft Erzo, drugi Mega, potem jaz in Milan. Erzo kmalu zacuri v Grahovo in si organizira prevoz za popravca.

Jaz se držim bolj okoli koče in kar drajsam in drajsam, občasno skupaj z Megom, ki pa po svoji navadi pluta sem in tja. Milan počasi zgublja in se na koncu zapelje do pumpe.

Končno se tudi Manca prepriča, da ni samo za scurit in se spravi v zrak in po nekaj jadranja zapelje do pumpe.

Mega se po ¾ ure naveliča in se zapelje naokoli čez Cerknico nazaj do pumpe.

Sam pa vztrajam do napolnjene ure in šele potem na pristanek.

Medtem je Erzo že drugič v luftu in tudi jadra do napolnjene ure.

Manca in Mega rešita LCja, Milan pa z Jožetom gor, da reši njegov avto. Potem pobere Erza na Bloški polici, in Jožeta na Martinjaku.

Midva z Megom jih počakava na Pumpi, kamor pride tudi Emil, ki se potem zapelje na svoj popoldanski let.

Mi pa domov oziroma proti Vrhniki.