Danes zelo podobna napoved kot včeraj, z malo manj SV v teku dneva. Najprej se z Ukijem usklajujeva za velike (celodnevne) cilje (Ivanščica, Golte,…), pa nekako ni pravega zanimanja (res pa, da tudi napoved ne opravičuje povsem takšnih velikih, pa dokaj nesigurnih ciljev…).

In smo na koncu dogovorjeni za 14.00 Šodr. Zavrh. Z Megom počakava še Jasno in Klemna (ki sta sicer med prihajanjem malo skeptična, ker čez Barje polaga drevesa). Naloživa se k njima in do Škorpijona, kjer nabija podobno kot včeraj.

Še Manca se pridruži Ukiju in Dušanu in z dvemi avti gor. Na startu zopet zelo malo vetra (pa vseeno več kot včeraj), čeprav je prejle v vasi kar pihalo.

Takoj postavimo in v luft: Mega, Zoran, Jasna, …

Za razliko od včeraj, danes hitro poberem nad start in na 1100 (medtem ko preostali štartujejo drug za drugim) in takoj do Antene na V rob, kjer za Jasno in še višjim Megom naberem le do 1200. Potem pa na Javorč in nazaj in sedaj pri Anteni čisto zacurim, da za Škorpijonom spet naberem na 1300.

In drugič na Javorč in sedaj visoko nazaj mimo Antene in potem z max nabiranjem na 1300 od Škorpijona čez Javorč v Podlipsko.

Zoranov let

Zadnji del pa me je spuščalo tudi z -2,2, tako da vstopim čez daljnovode dosti nižji kot včeraj in temu ustrezno tudi prej pristanem (če bi pričel tja kot včeraj, bi bilo čez 30…).

Tik za mano je Mega, ki pa nad Podlipsko kar vrti in vrti (kjer je prejle meni nekaj m niže šlo samo dol…) in nabere čez 1000, se odpelje do Smrečja in nazaj.

Megov let

Kmalu dobim štop do Vrhnike in nazaj po Mega v Podlipsko, medtem pa je na tleh tudi Dušan.

Dušanov let

Pa Klemen. Pa Uki.

Urošev let

Jasna pa je toplandala in rešila Dušanov kombi (njenega pa že prej Manca).

Zelo podobno (nepričakovano ne moremo več reči) kot včeraj, s slabšim dvigovanjem nad ravnino, pa močnejšimi dviganji nad grebenom.

Abstinenca je bila dolga in danes grem kamorkoli. Pa je napovedane veliko burje/SV čez vso SLO in tako smo dogovorjeni za popoldanski Zavrh –  če ne bo premočno.

Ob 13.30 na Šodru Mega, Erzo, Jože. Po LJU kotlini in na Vrhniki kar konkretno piha. Zbašemo se k Erzu in do Škorpijona, kjer vskoči še Štusejev Dušan. Tudi tu po tleh kar piha.

Ko parkiramo zgoraj, je v vasi tudi nekaj vetra.

Na startu pa nič. Takoj začnemo postavljati in občasno le dahne malo gor. Čakamo kar nekaj časa, da končno pihne  in takrat potegne Mega (ki mu ne uspe) in jaz, ki lepo odletim.

Takoj na Trebelnik in tam še kar nekaj  časa drajsam, medtem ko ostali čakajo na veter za start. Lepo nad greben, pa spet zgubim in potem ves nizek do Škorpijona, kjer pa dobim krasno dviganje in sem na 1000.

Medtem so tudi ostali v luftu. In do Javorča v dviganju kar zunaj in nazaj do Antene. Sedaj se nam pridruži v luftu še Uki, nekaj za njim pa še Manca.

Še enkrat do Javorča in nazaj mimo starta do Antene (večinoma se vozimo lepo visoko nad grebenom). Po obratu sedaj pri Škorpijonu še naberem do 1100 in se odpeljem mimo Javorča ven v smeri »Horjula«. Čeprav lepo drži, sem vseeno prenizek, zato zavijem v Podlipsko (malo sem nervozen, kako bo pri tleh, saj mi sedaj z vetrom pokaže tudi 60). Zapeljem se najdlje doslej (prav do Podlipe), obrnem v veter in se po liftu spustim na tla (občasno veter kar butne).

Zoranov let

Ko začnem pospravljati, mimo mene prileti Jože in pristane cca 100m naprej.

Jožetov let

Erzo pa je na tleh nekaj nazaj od naju.

Erzov let

Mega pristane blizu avtov.

Megov let

Ker pa smo trije v Podlipski, nas pride rešiti kar Dule, ki mu je najbliže do nas.

Na Šodru nas odstavi in Erzo, Mega in jaz z LCjem do Škorpijona, kjer pospravljata Manca in Dušan.

Dušanov let

Malo kasneje pristane še Uki.

Urošev let

Uki zmeče robo na kup in z nami gor po vse avte, ki so zgoraj. Ker je tekom današnjih dogodkov LC začel rožljati kot da mu odpada pol karoserije, Uki ugotovi vzrok v napol odpadli zaščitni pločevini. Ko rešimo avte, se zapeljemo k njemu, kjer mojstrsko uredi zadevo, medtem ko midva z Megom postopava naokoli in tacava po pasjih drekih…

Tako lepega (in nepričakovanega) jadranja na Zavrhu pa že dolgo nismo imeli (sploh ob zelenih Aladinovih puščicah na 800) – zgoraj smo se samo vozili sem in tja in je vse držalo, spodaj pa je bil ves tisti močan napovedani SV.

Danes naj bi bilo manj SV in spet več vročine (in popoldanske plohe in nevihte tu in tam). Ker bi naj bilo S in V od LJU vse pokrito (in je že zjutraj tudi res kmalu nakuhano) razmišljam o Zavrhu kasneje (če bo vreme zdržalo).

Pred tem pa en nov, malo bolj zaresen start: Zavrh pri Borovnici. Start, ki je desno za vasjo na (položnih) pašnikih in kjer je kar problem speljati ven skozi / nad gozdno mejo.

Pri Škorpijonu počakam Milana, ki je ravno v teh krajih, pa mu je zaenkrat že/še preveč nakuhano, da bi šel z mano gor (in odletel npr.uradni Zavrh). Tako se odpeljem sam in parkiram v vasi.

Vzamem Mentorja 3 in tangice (rabim vsaj drugo klaso, če hočem imeti šanse za čez drevje…). Do zadnjih hiš in čez travnike desno od antene. Krave so na srečo v vrhnjem sektorju pod el.pastirjem, jaz postavim Mentorja3 pod njimi, pod droti v nepokošeno travo.

Ob prihodu piha strogo z desne (JV). Ko imam postavljeno, vetra nič, le tu in tam kakšna sapica od spredaj ali zadaj. Proti LJU je precej nakuhano in temno. Potegnem prvič in zalaufam skozi travo in me celo malo odlepi od tal, pa se prenizek že vidim v drevesih na koncu in ostro prekinem. Ko sem spet zgoraj pod droti, z mene teče. Postavim in drugič odlaufam, ko vsaj sapica dahne gor, pa me tudi odlepi ne od tal. Tretjič enako, čeprav je malo bolj dahnilo gor, ampak preveč z desne.

Ko imam postavljeno četrtič, pokliče Milan, kakšna je situacija (ker po tleh nabija) in ker se proti Vrhniki in LJU že pošteno kuha. Naokoli nad mano je sicer nekaj lepih baz, pa ne preveč strašljivih. Med pogovorom si odpočijem, temina proti LJU pa se tudi malo zmanjša.

In ko spet dahne gor, potegnem in odlaufam na vso moč in me odlepi in celo drži, da peljem direkt proti (preozki) škrbini med drevesi, nad mejo pa me ne dvigne. Že vidim, da se bom v levo zataknil za smreko, pa zategnem desno komando in nagnem padalo »na kanto« in speljem skozi. Potem pa takoj spet v levo, stran od krošenj in sem nad zunanjim robom dreves. Ko pridem čez prelom, bi najraje pristal kar spodaj v Dražici, pa me samo dviguje gor do 900 (in pošteno gunca).

Daleč zunaj obrnem proti Borovnici in čez nekaj časa le gre počasi generalno dol, nad Lazami na 500 pa dobim spet močno dviganje. Vozim še kar naprej nad Barje, pa kar drži in dviguje in malo spusti in tako vse do mimo Brega pri Borovnici, kjer me v močnem čelnem vetru končno le spusti na tla.

Zoranov let

Ko pospravim, je Milan že pri meni in me zapelje gor po LCja.

Na vrhu greva še na ogled mojega novega starta in (ker meni ni več za letenje, Milan si pa želi kompanjona) dol v dolino do Škorpijona. Med hlajenjem s pijačo se najavita Erzo in Poje, jaz pa se prijavim za šoferja.

Ko pride s Pojetom, nas Erzo vse 4 zapelje gor. Oni na start, jaz Erzov avto do Škorpijona in z LCjem proti Vrhniki. Pri Bistri me pokličejo, da ni nobenega vetra in da prvi poskusi niso uspeli in da rabijo prevoz dol. Obrnem, nazaj in po njih še enkrat gor.

Pa se izkaže, da je Pojetu vseeno uspelo odleteti.

Jožetov let

Erzo in Milan pa dol z avtom…

Danes veliko SV čez SLO in odločim se za projekte. Naj bi pa bilo za spoznanje hladneje (samo okoli 30st 🙂 ).

Najprej v Želimlje, kjer sem že 2x zastonj stal. Danes sicer tudi piha z vseh smeri (čeprav bi glede na SV moralo od spredaj), vendar se mi zdi, da so cikli bolj definirani kot prejšnjikrat (od leve, pa od zadaj, pa z desne, pa od spredaj…).

Postavim in čakam nekaj ciklov in potegnem. In mi Rooka potegne v levo in čez glavo čez rob naprej.

Pri drugem postavljanju že vse teče z mene. Spet počakam nekaj ciklov in potem potegnem in lepo zagrabi in se vržem čez rob in slalom med drevesi in nad kozolcem in čez vrtičke spodaj. Droti počez so mi prenizki, zato ostro zavijem v desno.

Zoranov skok

Položen travnik tipa Erzo. Starejša gospa me čez ograjo od zadaj sprašuje, kaj iščem. Povem, da nič, da pa bi malo dvigoval padalo. Pravi, da ni problema, saj je pred kratkim pokošeno.

Ko postavim, prirohni mlajši (verjetno sin) gospodar, ki izlije ves svoj žolč (uničujem travo, sigurno se bom obesil na drote, pa vse kar brez vprašanja, pa…), čeprav ga takoj seznanim, da mi je starejša gospa dovolila. On pa še kar… Ko mu zmanjka besed, ga vprašam, če pospravim, pa zarenči, naj mi za danes bo, ampak nikoli več…

Precej močno piha, zato kar nekaj časa »ground handlam«. V prvi kombinaciji se nekajkrat odlepim in skakljam in stopim na tla, v drugi pa uspem celih 70m preleteti po zraku, preden spet skakljam po travniku.

Zoranov drugi skok