Padalska jata

Za čez dan napovedan dež sem ter tja in zjutraj tudi res pošteno uliva. Pokliče Erzo, da kasneje za Lijak napoved ne kaže tako slabo. Preverim, pa je doli vse pokrito in kaže na dež, ampak vse je bolje, kot ždeti v LJU.    

Ob 11.30 na Železniški Sušev Primož in jaz prestopiva v Erzov avtobus (malo je sicer treba reorganizirati muzejske letalske in civilne artikle…) in na Unc po Mega (kjer moramo muzejske eksponate še malo reorganizirati po avtobusu).

Ko smo v Vipavski, pokliče Erzo še Kantetovega Primoža, da uskladimo logistiko. Na Modelarski izstopi Sušev Primož z robo in Mega brez robe, da odpešačita gor, mi trije s Kantetovim Primožem pa z avtom naokoli na start. Baze so nekje na robu nad višino starta. Štart zakrivajo bolj ali manj goste meglice, ki jih nosi iz doline. Res pa se prvotni veter ki je ob prihodu pihal po startu dol, obrne v rahlega gor. Erzo se uskladi s familijo Kurnik, ki tudi prihaja pod vznožje, da ga počakata, vzame tangice in se hitro vrže v meglice (tako zasigurno reši serijo, pa še neobremenjena možnost ponovitve za resno letenje mu bo omogočena…).

Kantetov postavlja in tudi ne bo čakal (bogve, če bo kaj bolje), jaz pa se tudi svoji mobilnosti primerno začnem pripravljati. Ko sem pripravljen pa prideta še Mega in Suša. Suša takoj postavi, malo čaka, da se med meglicami vidi poden in odleti.

Kantetov prstane.

Mega čaka z mano na vidljivost, medtem ko tudi Erzo pristane.

Andrej Erznožnik : Le jedrna skupina Klv je zbrala dovolj poguma da je v dežju zapustila Vrhniko (tangice brez varia, start tud v megli, zdaj pa še 1x zares) [8.2.2021 13:47]

Pa se megla le malo razredči, zato potegnem še jaz in lepo odletim v meglice, v katerih le nekaj pod robom pred seboj zagledam Suša… ki med letenjem snema filmček

Malo pred pobočjem (in meglicami) tudi drži in se da nekaj nabrati, tako da s Primožem lepo jadrava sem ter tja. Ko grem drugič od V roba naprej, pa začutim prve kaplje. Malo še vztrajam, pa je vedno več dežja (tako proti V od Čavna sem, kot proti Gorici, kjer je videti kar lepo zaveso).

Obrnem in naravnost ven do starta in še čez, saj gre le počasi dol. Tudi Suša in Mega pristajata,

Stane Bajt : Dš. [8.2.2021 18:11]

zato obrnem in pristanem na zgornji del uradnega, kjer je manj močvirja.

Pospravljamo ob hišah ob cesti, medtem ko se Ana, Jure in Erzo že pripravljajo na startu. Ana odleti in pristane na Modelarski (Mega gre tja po njihov avto – gor jih je peljal Kante) in Ana še enkrat peš gor. Ko se odpeljemo mi trije gor, pa še Erzo in Jurij v zrak.

Suša reši Erzov avto, midva z Megom čakava Ano, da pripešači gor (pa še enkrat odleti), potem pa po Erza na modelarsko.

Andrej Erznožnik : Na štartu sami: 6x Klv in en Polet domačin, še tega na plano zbezam jaz [8.2.2021 16:21]

Danes napovedanega še več dežja kot včeraj (ko ga realno sploh ni bilo) in zjutraj je prva stvar, da pogledam, če so pločniki še suhi (v bistvu to preverjam že ponoči…). In ker so, se kmalu zdevam od doma – proti Kižlovki.

Ko zavijem v dolinico že rahlo rosi. Vetra nobenega, se pa celo rahlo razsvetli temno nebo na poti na grič (rosenje poneha).

Diha mi pa veter za ovratnik in od V, tako da najprej postavim na levo. Pa za trenutek pihne z desne iz doline gor in takoj prestavim v desno.

Ob naslednjem dihu potegnem in pošteno »odlaufam«, da speljem in se zapeljem v večno močvirje spodaj…

Danes spet pričakujemo dež, zato dopoldne čim prej v Kižlovko.

Generalno močan JZ, tu pa, kot skoraj vedno, le malo vetra. Nič megle, nič rosenja, ob postavljanju pa vseeno mokro in blatno. Ampak, v primerjavi z včeraj, je danes Rook le »vlažen«.

Piha rahlo v intervalih gor. Kljub temu moram močno potegniti, da gre cota gor in potem se na guncajočih, zaustavljajočih valovih zapeljem v močvirje doline.

Danes pa rosi (mestoma tudi rahlo dežuje), ko odhajam na jutranjo terapijo in tudi ko se vračam z nje. Zato malo čakam doma, dokler se luže na pločnikih le ne umirijo. Potem pa hitro v Kižlovko.

Vendar že pred potokom v dolino spet rahlo pada. Pod grič in v rahlem rosenju gor. Na startu rosenje poneha in ker diha v glavnem od V in za vrat od S, postavim na V. Rook je moker, ko prvič potegnem in ga samo vlečem za sabo. Drugič je že mokra cota in se zadeva ponovi.  

Ko ga v tretje postavljam klasično proti J je dvakrat težji in tako napojen, da se vse sprijema in praktično skozenj vidi trava spodaj. Tako mokrega pa nisem imel še nikoli.

In rahlo potegne po griču gor. In jaz potegnem in začutim, da leze gor in »odlaufam« na vso moč in gre gor…

In se zapeljem nad dolino, kjer pa tudi drži kot tukaj ni še nikoli. Na kolovozu pristanem v blato (močvirje je travnik naokoli).

Zjutraj terapija in potem takoj v Kižlovko (saj (še) ne rosi…).

Visoka oblačnost, vlažno toplo, 10st., piha nič, cota vlažna, večinoma mokra. Razgrnem klasično, potegnem elegantno in se odpeljem v dolino. Drži bolj kot običajno, preden tik pred kolovozom stopim v močvirje.