Padalska jataPa še malo naprej na tega, ki je (tako kot vsi danes) res lep, na vrhu strmega hribčka z ozko dolinico na dnu.
Tudi tu piha gor, tako da odletim v prvo in se zapeljem čez dolinico na nasprotno travnato pobočje.
Še enega si ogledam, pa žal piha od zadaj. In ker se dan že po malem izteka, zaključim…
Danes še več JZ kot včeraj in pokrito na Primorskem. V bistvu enake ideje, kot včeraj (ko na koncu ni bilo nobenega letenja – na Marčevem hribu pihalo premalo in od Z, na Slavniku preveč…). Pojdimo najprej pogledati na Marčev hrib, če pa ne bo nič (ali premočno), pa, za razliko od včeraj, na Buzet (ali na Socerb kot zadnje upanje).
Ob 10.30 na Vrhniki Manca in Milan k meni v LCja in na Unec, kjer se naložita še Mega in Jean. Naprej do Kastelca in čez Črnotiče na start, da prvi preverimo situacijo (Rajko in Marko bosta počakala na pristanku, da poročamo).
Na startu piha idealno in vse pokrito (in kar hladno, Slavnik 8,5/11 J). Sporočimo situacijo doli na pristanek.
Jean, ki je rinfuzo, samo postavi in v luft – ostali čakamo, da vidimo, ali se splača postavljati, ali pospravimo in dol in na Buzet (čeprav Oliver javlja, da je na Buzetu zaenkrat še premalo vetra).
In je tukaj vetra dovolj, mogoče še malo preveč (proti levi se Jean komaj pomika, proti desni ekspres…). Začnemo postavljati še ostali.
Prvi potegnem sam in me lepo dvigne. Proti levi do pomola pred anteno gre počasi (10-20), tu se vdre in nazaj s 50+ ob grebenu do starta, kjer spet lepo dvigne nad greben in še malo naprej do Črnega kala. In spet nazaj ponavljati vajo…
Potem gre v luft Milan, na startu pa postavljata tudi že Rajko in Marko. To potem drajsamo sem in tja, enkrat više, drugič niže. Nekajkrat poskušam naprej proti anteni po grebenu, pa bolj zunaj, pa po sredi (nekajkrat vidim na Naviterju tudi rikverc), ampak okoli tega platoja/pomola ne pridem (vedno nas na koncu preveč spusti).
V zraku sta še Rajko in Marko in na koncu še Manca in kot zadnji Mega.
Ko napolnim debelo uro, poskušam enkrat še malo bolj naprej proti Podpeči, pa se hitro vrnem spet nazaj na rob pri Črnem Kalu, kjer Milan lepo pobere. Še sam tu poberem nekaj čez 600 in se zapeljem z vetrom čez viadukt do Ospa in po nepotrebnem obratu (ki me samo še bolj spusti) na pristanek pri vasi.
Milan, Jean, Rajko in Marko pa vsi s svojo lepo višino ven nad dolino in okoli vogala naprej. Milan odstopi in gre na uradni pristanek.
Ostali trije pa do Podpeči, kjer še malo poberejo in še malo porinejo naprej do Zanigrada in nazaj na uradni pristanek.
Rajko vse lepo zabeleži s kamero
Le Jean se pripelje k meni v Osp.
Kar nekaj časa čakava v vasi, da pridejo naši – in domov.
Danes napovedan lep dan, ampak s SZ predvsem višje. Nekako imam(o) v planu Socerb (sploh po usklajevanju s Kraševci, ki so tudi za to izbiro), z možnostjo za Kovk (če bo kazalo med potjo…), saj na (skoraj) siguren Lijak nikogar preveč ne vleče.
Ob 11.30 na Železniški Dušan, Dule in Milan. Berto in Dimnikov Aleš tudi gresta za nami malo kasneje.
Ker je Kovk ves čas na konkretnem SV, samo podaljšamo mimo Razdrtega (kjer tudi še piha SV) do Socerba. Kraševci rešijo logistiko z dvema puščenima avtoma spodaj, medtem, ko mi na štartu že raztegujemo. Pa se ustavimo in čakamo ostale, saj je vetra vedno manj (sončno, pa rahlo megličasto v dolino).
Vsi skupaj se potem počasi štimamo, dokler le ne potegne Rajko, ki desno pri starem startu nabere nad greben. Hitro smo potem za njim Gorazd, jaz in ostali.
V zraku ravno toliko termike, da lahko (nekateri več, drugi manj) nabiramo tudi nad greben. Drajsamo sem in tja ob grebenu, nekateri raztegnemo bolj (jaz na Z do pomola nad Glinščico in do zadnjega ovinka pred gradom na V).
Prvi že pristajajo, ko drugi še jadramo
Nekaj nas zdrži skoraj do napolnjene ure, medtem ko glavnina pristaja.
Potem pa ugasne in smo skoraj hkrati na tleh še zadnji.
Kraševci nas zapeljejo gor in ker mora Berto dol po čakajočega Aleša, to izkoristi Milan še za en pozni let s Kingom.
Se zjutraj koordiniramo, kam (če kam) bi bilo za iti. V LJU depresivno sluzasto, Primorska vsa pokrita in v megli, malo vetra. Štajerska in zgornja Gorenjska v soncu (pa seveda povsod šajba nad meglenim morjem). Ker ni zanimanja za kam dlje, se na koncu odločim, da grem sam na sonce na Gorenjsko. Pihalo naj bi JZ in više SZ.
Okoli Dovjega imam še nekaj belih pik. Ko sem skozi meglo mimo Radovljice, je že vse v soncu. V Dovjem pa po dolini piha – dolinc.
Ko pridem gor na prvo lokacijo, seveda piha še precej močneje in ta dolinc pomeni popolnoma z leve (celo malo od zadaj z leve). Kljub temu raztegnem in nekajkrat dvigujem pravokotno na pobočje in telovadim, ampak odleteti mi ne uspe. Se predam in na drugo lokacijo višje.
Tu še več vetra enako z leve, pa še jasa je precej zarasla s šavjem, odkar sem bil nazadnje tukaj (kakšna 3 leta). Tudi poskušam ne…
Potem mi ostane še tale travnik, ki je obrnjen malo bolj v pravo smer (pa tudi savski dolinc tukaj še ni tako močen). Postavim in lepo odletim in moram kar zabremzati, da se ustavim pred progo.
Še eno lokacijo sem hotel pogledati, pa je megla do tal že pred Lescami…
Danes močnejši JZ. Slaba sondaža. Kljub temu je najbolj obetavna Primorska.
Ob 11h zbor na Vrhniki z mojim predlogom: 1.Kovk, 2.Buzet, 3.Lijak. Manca, Dule, Berto, Dušan, Erzo in Milan. Med čakanjem me že začnejo pljuvati, da bo na Kovku premočno…
Ko prva trojka (Berto, Dule, Dušan) že odpelje po stari cesti proti Kovku in Manca tudi že pelje Erzov avto proti Logatcu po Mega, se ofenziva nadaljuje in prevlada Lijak. Mega se prestavi na Unc, kjer ga končno le poberemo in dol v Vipavsko. Priporočimo se Alešu in na start, ki je že kar zaseden.
Sam takoj na vrh novega starta (slama pa to na starem…), Erzo pride z enako ugotovitvijo malo kasneje. Malo čakamo, saj začetki prvih v zraku niso obetavni. Potem pa le kdo tudi kaj nabere in v luft: Erzo, Zoran in tudi ostali naši spodaj.
Dušan kmalu scuri in gre še enkrat na popravc.
Dule se kar nekaj časa matra pod startom, preden se preda.
Ostali pa standardno – ves čas delovno – bolj ali manj nizki do Zmajarske. Sam tam obrnem globoko pod robom in potem popravim pri Vojašnici in še enkrat do Zmajarske in za Megom okoli Skreta (nizko) do Čavnovega V raza, kjer oba obrneva.
Nazaj na Lijak in čez na Danijela, kjer Mega lepo pobere in podaljša na Škabrijel, sam pa se po nekaj matrarije vrnem nizek nazaj na Lijak. Nikakor ne morem več pobrati in si zadam za cilj vsaj 2h.
Ko sem že blizu in dan že ugaša, pa le naberem lepo nad rob. Ker je prepozno (?) za nadaljnje km, se zapeljem daleč ven čez pristanek (da bo trikotnik) in nazaj. Pa ni trikotnik…
Berto pospravlja.
Štusejev Dušan tudi po drugi rundi.
Manca in Mega sta tudi že na tleh.
In tudi Milan.
Erzo pa je potegnil pod Čavnom, dokler je šlo. In šlo je do Ceste…
Združimo se v Fami na zaključno druženje in domov.
Še vizualizacija