Padalska jata

Po včerajšnjem sneženju danes mraz in napovedan najboljši dan tedna z močnim jačanjem JZ popoldne. Gradient nad inverzijo pri 650 odličen. Edino dovolj zgoden Kovk se mi zdi smiseln.

Tudi Vidičev Dragan je razmišljal v isto smer in tako se na Železniški ob 10.15 priključim v Pirševem avtu njemu in Maliju. Tako sprostim eno mesto, da se ob 10.30 odpeljejo v Logatec do Mega le štirje (Manca, Erzo, Dule in Milan). Od tam naprej pa od zadaj na Kovk z Megom. Prvotno nepričakovani Poje pa kar sam s svojim avtom.

Mi pa po AC do Anje, kjer se naložimo k Vidmarjevemu Jožetu v kombi (kjer je že Igor) in gor. Na startu takoj začnemo postavljati, ko prideta še Hliš in Andrej, potem pa še naših šest.

V luft Hliš, Andrej, Vidmar, Erzo in Igor, nekaj kasneje s kravato še Dragan (ki jo rešuje šele v nižinah in se iz nižin tudi reši…).

Sam nikakor ne morem startati v močnem vetru z občasnimi vložki brezveterja. Težave imata tudi Manca in Poje, ki odletita pred mano, jaz pa ob Duletovi pomoči končno za njima. Zadnji gre v luft Mega. Milan je ugotovil, da je pozabil čelado in elektroniko doma. Duletu se zdi premočno in tako sta oba šoferja, ki nazadnje rešita Megov in Pojetov avto.

V zraku je veliko vetra in gre tudi bolj zunaj kar samo gor (in tudi sunkovito dol) in zelo počasi v veter proti Hublju. Prvi rinejo na Lijak, nekateri so v višavah zunaj.

Sam pririnem do Otlice, kjer navrtim z Megom nekaj čez 1200. Naprej za njim v Kot me ne mika in obrnem nazaj in tavam sem in tja do starta.

Erzo in Manca sta že na tleh

in tiščita proti domu, saj sta tudi Milan in Dule že pripeljala avta dol.

Tudi mene ne mika preveč v vedno močnejšem vetru v drugo proti Hublju, zato nekje na sredi odpeljem ven nad ravnino in visim kot salama z okoli 10-15 proti vetru (nekajkrat mi pokaže tudi minus) in pristanem pri Anji po napolnjeni uri (šele tik nad tlemi veter popusti).

Malo za mano pristane Mega.

Duleta prepričam, da počaka Pojeta, da se nas 5 lahko takoj odpelje.

Ostali pa pristajajo po bolj okoliškem jadranju.

In nazadnje še tisti, ki so šli do Lijaka in nazaj.

Zjutraj Erzo navdušeno skliče zbor na Železniški za Čaven (računa, da bo burja popustila, JV spodaj pa naj bi obrnil na JZ).

Ob 11.10 na Železniški v njegov padalski muzej vstopimo Hlišev Andrej, Bizjakova Tina in jaz. Na Uncu pa še Mega, ki prevzame krmilo (da lahko Erzo v miru malica). Med potjo je na Kovku že 17m/s v sunkih, močan SZ v višini pa tudi ne obeta nič dobrega. Tako prestavimo Sama s kombijem v Selo, kjer naj bi vstopili, da nas od tam zapelje na Lijak 🙂 . Ob prihodu prbija V veter po tleh, tako da dvomimo, da tudi do sem priletimo in pošljemo Sama kar pod Lijak. Tam se končno naložimo k njemu in gor.

Na startu praktično nikogar in v počasnem tempu se pripravimo, saj tudi vetra, ki bi nakazoval, da ne bomo takoj scurili, ni kaj dosti. Končno gre prva sonda v luft in zajadra in potem smo hitro v zraku še ostali.

Že pobiranje nad start ni bilo ravno lepo (SZ zgoraj je odrival od grebena in pošteno mešal stebre), više gori pa sploh ni za prehvaliti… Rodeo kjerkoli in tudi veter piha od kjerkoli.

S 1100 se odguncam proti Zmajarski skozi nabijanje gor, v kotu pred Skretom se zguncam čez 1200 (Mega tu kar vrti in jadra, kot da je najlepši dan…) in imam že vsega zadosti. Samo še polno uro čakam, ko se zunaj odguncam nazaj mimo starta na Danijel in v ravni črti na pristanek v vedno bolj počasnem posnetku, saj je nižje vedno več V…

Tina že grounhandla v obilici V.

Redki preostali tudi počasi pristajajo.

Včasih med prijastajanjem koga tudi rikverca (čeprav ima Kraljico2…), kot je lepo videti tukaj.

Ne vem, če je komu danes tole bilo všeč. Še najboljši del dneva pa je na koncu čvek ob pasulju v Etno na Vrhniki…

Danes napovedanega precej Z in više SZ in Erzov jutranji zborni SMS je (po posvetu z Jasno) za Šušnjevico. Takoj sem za, saj smo že včeraj (sploh v izogib gneči v Vipavski) omenjali Buzet, to mi je pa še bolj všeč…

Na Uncu ob 10.30 naložim Mega (hočeva biti neodvisna zaradi večernega sestanka v Ajdovščini o poletni misiji Bolgarija), pa naju ustavi Erzo, da počakava z Emilom (ki tudi pride sem na parking).

Jasna pripelje še Klemna, Duleta in Erza in Dule se naloži k nama, preostali trije pa k Emilu in dol. Za nami bo prišel še Uki v privatni režiji in predvidoma še Jean z bolgarskim kolegom.

Emil vozi pred nami in po AC ful tera, tako da mi poraba vidno narašča 🙂 . Čez Buzet in do tunela Učka, kjer odvijemo desno od zadaj pod Učko na Šušnjevico.

Na startu že kar nekaj kolegov padalcev (predvsem hrvaških), ki počasi postavljajo v močnem vetru in bazah. Erzo hiti v paniki, saj bo lahko čez 5min že premočno…

Tudi ostali postavimo in v primernem trenutku v luft: Erzo, Mega, Emil, Zoran, Klemen, Jasna in ob prihodu Ukija še Dule in Uki.

V zraku kar veliko vetra in močno dviguje, občasno se zdi, da te kar rikverca. Z lepo višino grem za Megom ven na ravnino, pa samo curi. Odvijem nazaj, še naberem in vzdolž grebena ekspresno (tudi 50+) proti Plominu. Mega je jamral, da bo scuril, pa se potem (kot vedno) pobere iz nižin.

Nekateri so tu nad grebenom še (na videz) dosti više, kot jaz in zdi se, kot da bo koga kar odplaknilo nazaj na obalo in nad morje. Proti koncu grebena obrnem (v resnici je grebena nižje še kar nekaj in večina je potegnila še malo naprej) in po polžje nazaj (proti močnemu SZ) do starta in še malo čez.

Pa se mi tu zdi preveč vetra, obrnem in še enkrat proti Plominu (malo niže). Na koncu grebena obrnem in sedaj malo bolj zunaj (in za spoznanje manj polžje) do starta. Sedaj pa (četrta stranica 🙂 ) rinem naprej v veter, dokler bo šlo. Nad platojem med Učko in Šušnjevico je pa precej razrukano in še bolj ustavlja, vendar nas nekaj le vztraja. Zavijem bolj ven proti Boljunskemu polju (se bojim, da ne bom zrinil naprej čez plato) in dobim steber dneva spet do 1500 in potem naprej v smeri Bresta. Okoli 20 gre naprej in dol, spodaj tik nad pobočjem pa vidim »Erza« ki se plazi naprej praktično po drevesih in pristane na travnikih pred Vranjo.

Sam z lepo višino preletim Vranjo in pristanem za vasjo.

Mega je toplandal in že pelje LCja dol.

Dule že čaka v Šušnjevici.

Tudi Jasna je toplandala.

Kakor tudi Uki (ki pa je pozabil prižgati FlyMe…). In tudi Klemen.

Erzo v Šušnjevici, saj je tisti moj videni »Erzo« bil v resnici Anđelko.

Spodaj Mega naloži Duleta, Erza in še Emila.

Čez nekaj časa pridejo k meni in v lokalno gostilno, midva z Megom pa v Ajdovščino…

Še vizualizacije