Padalska jata

Danes sva še vedno v teh krajih, napovedan pa je zmeren Z veter (pa inverzija). Je pa precej mrčasto, brez tiste lepe včerajšnje modrine.

Iz Šušnjevice gor po že znani »cesti« mimo originalnega starta Šušnjevica do tega, ki smo si ga zadnjič po letenju ogledovali. Tistih nekaj višincev z A klaso po strmini na vršnji platojček me kar ogreje. Pa se ne sekiram, saj si obetam nekaj jadranja.

Na vrhu piha 3-4m Z – idealno (v dolini se vlečejo dimi po tleh sem in tja brez vsakega vetra). Plominski dimnik kaže lep veter od Z, SZ.

Potegnem hrbtno in odletim. Vlečem vzdolž grebena proti J, pa mi komaj kaj piskne. Verjamem, da bo na skalnem koncu vsaj malo delalo, pa spet samo nekaj rahlih piskov. Tudi zavrteti ne morem, zato v glajdu nazaj (sedaj že pod robom) ob pobočju dokler gre. Nad vasico Šušnjevica sem že v višini (nižini) proge, zato počasi odpeljem stran od pobočja in na travnik pri Novi vasi.

Sem upal na dosti več…

Še kratek filmček tega vikend dogajanja tukaj

Danes napovedano malo vetra in ker smo bili pred kratkim v teh prelepih krajih okoli Učke, ker sem pred nekaj leti ob takem času že stal tukaj na vrhu s padalom v popolni megli in ker je planiran za letošnji konec novoletnih praznikov kratek izlet v Istro, sva danes tukaj.

Na osončenem vrhu ogromno ljudi, ki se pasejo v šajbasti modrini (ne)zimskega dneva po prekrasnih razgledih po Kvarnerskem zalivu in otokih vse do Osorščice na Malem Lošinju in še naprej (in večina teh obiskovalcev je Slovencev, zlasti tistih, ki so priplaninarili na vrh).

Čez sleme in greben piha od V. Ne sicer močno (cca 2-3m), pa dovolj, da na Z (meni) ni možno odleteti. Zato naprej na ogled po slemenu mimo razglednega stolpa na Vojaku do J raza, kjer se vzpenjajo planinci v četicah. Tu pihne tudi močneje, je pa možno postaviti padalo proti J, JV in ga v strmini dvigniti poševno v veter in potem speljati dol po bregu. Kar nekaj časa tako razmišljam in modrujem, medtem ko Alenka fotka. Na koncu se odločim vsaj za poskus in grem nazaj na parking v LCja po lahko opremo (M24 + tangice).

Počasi postavim v strmini čimbolj proti JV in preverjam štrikce in čakam (ne vem na kaj, saj piha dokaj konstantno V z leve, občasno celo malo od zadaj dol SV v hrbet…).

Hrbtni poskus dviga s takšnim stransko-od zadaj vetrom, mi tudi pod razno ne uspe, zato mi Alenka pomaga še enkrat raztegniti. Potem pa potegnem naprej in po nekaj korakih po strmini dol M24 zagrabi in … speljem!

Samo malo naprej, potem pa desno čez sedlo na Z stran Učke. Na vrhu sem mislil, da ne bom prišel čez spodnji plato (planiral sem, da me Alenka pobere z LCjem nekje na Mali Učki, ali okoli starta Šušnjevica, potem pa tonem tako lepo enakomerno, da z veliko višino v uživaškem glajdu pridem čez plato ven nad dolino in čez vso Čepić polje do glavne ceste tik pred vasico Polje Čepić.

Vesel kot radio, saj se mi je dolgoletna želja končno uresničila. Kar nekaj časa čakam, da Alenka pride z LCjem z vrha vse naokoli do mene.

Še kratek filmček tega vikend dogajanja tukaj

Zadnji dan v letu in manjka še cca 15 min do letošnjih 200h v zraku. Dan sicer lep, pa z močno inverzijo in še vedno SZ vetrom više (spodaj pa nič). Zjutraj kar nekaj tipanja kam (na koncu se zdi najbolj varno za manjkajoče minute na Kovk ali Slavnik…). Potem preseneti Erzo (po usklajevanju z Istrani) z idejo za Šušnjevico.

Ideja se mi zdi super, saj štarta še nimam in ožjega okolja tam ne poznam, doli se obeta največ sonca, višina pa bo tudi nekako dala nekaj minut (če bo curaža, pa 2x…). In sem takoj zelo zelo za.

Na Železniški v LCja prisedeta Erzo in Čeparjev Tilen, na Uncu pa še Mega. Skozi Buzet do predora Učka in od zgoraj po Z pobočjih Učke do starta. Vmes dohitimo avto Istranov, na parkingu nad startom pa Oliver in Tibor že štimata Tiborjevega Kinga. Na bližnjem startu se jih že nekaj naštimava v rahlem vetriču po pobočju gor.

Erzo takoj z robo pobegne na bližnji grič na ogrevalni projekt.

S Tilnom postavljava na startu, kjer šibka sapica ne zagotavlja pretiranega jadranja. Mega se odloči, da pusti robo v LCju, da (mi) bo nudil zemeljsko podporo: v primeru manjkajočih minut me pride dol iskat in še enkrat potegne gor na start. Oliver gre s padalom malo višje na vrh hriba. Karlo in Tibor s še nekaterimi pa na še višji Brgud, saj si tam obetajo več  vetra.

Pri nas se prvi naveliča čakanja na več vetra Robi (Zec) (pa še bolj od S občasno vse pogosteje pihne) in potegne. Malo išče sem in tja in počasi curi.

Še kakšnih 15 min čakam, pa ni nič bolje, zato potegnem drugi.

Pred pobočjem ni nič dviganja, zato rinem na bolj osončen desni del in pobiram vsak mehurček. Tako dokaj počasi zgubljam višino in tu in tam pridobim kak meter. Vidim Mega, kako se že spušča po ovinkih dol. Minute tečejo in vedno bolj verjamem, da mi danes tu ne bo treba še enkrat odleteti s starta.

Ko pridem čez mejo 15 min, se zapeljem ob pobočju proti Plominu, dokler mi višina še da in nazaj proti vasi Šušnjevica.

Čet nekaj minut je Mega že pri meni. Tudi večina ostalih je že v zraku.

Ko pospravim, pristane Čepar zraven naju.

Oliver je nekaj naprej proti Plominu.

Erzo (ki je startal na svoji posebni lokaciji) je z nekaterimi tik pred Šušnjevico.

Z Megom pobereva najbližje in jih dostaviva do vasi. Potem naloživa še 4 šoferje in do predora Učka napolniti že skoraj presušen LC in gor na start.

Mega odlaufa dol na travnik, da še on odleti, z Oliverjem in Tiborjem pa še malo naprej pod Brgud po preostali avto .

Tu si ogledamo še ta »novi« start, kjer sedaj piha v zahajajočem soncu idealno cca 5m. Vidimo Mega, ki starta spodaj in se počasi odpelje v dolino.

Jaz pa po direktni cesti dol v Šušnjevico najprej pobrati Mega in potem do vasi še po Erza in Tilna.

In domov silvestrovat.

Prelep dan in Novnov start in še dopolnjenih 200h. Lepšega Silvestra si ne bi mogel želeti.