Za vogalom pred vasico Metnaj je tale lep griček. Rinfuzo na vrh. Spet mi piha močno gor po pobočju.
Hrbtno ga v prvo stabiliziram, ampak po griču dol pa pošteno pritiskam, predem me odlepi od tal.

Padalska jataZa vogalom pred vasico Metnaj je tale lep griček. Rinfuzo na vrh. Spet mi piha močno gor po pobočju.
Hrbtno ga v prvo stabiliziram, ampak po griču dol pa pošteno pritiskam, predem me odlepi od tal.

Za konec pa še tale hribek, ki pa je na začetku pod hišami spet položen. Piha močno in naravnost gor po pobočju.
Ampak za razliko od prej me sedaj vzame kar na položnem delu, ko potiskam naprej. In me celo privzdigne, da lepo zajadram nad dolino in brez problema čez trofazno, da moram na drugi strani še malo zavijugati, da pristanem pred prečnim telefonskim drotom.

Danes napovedanega še veliko JZ (dopoldne celo bolj nek JV in J) in že iščem projekte, kamor bi šel (ali pa mogoče na Vremščico ali Brestovico).
Pa zagledam na LiveTracku Pojetovega Jožeta okoli Malega Javornika! Prav tam, kamor so naše oči uprte že dolga leta, ko se vračamo proti Postojni in gledamo velik travnik pod vrhom. In sem na max obratih…
Takoj sem v LCju in gasa proti Postojni. Pokličem Erza, pa ne more. Tudi Mega (še) ne more. Jože pristane na travnikih J pred Postojno in ga kličem, pa ima ves čas zasedeno. Pokličem Jeana, pa me preklopi na konferenčno z Jožetom, ki išče pomoč le za reševanje avta! Ja pa ja da – gremo še mi to odleteti!
In je tudi Jean že v avtu, ko sem mimo Loma in potem me pričakata na parkingu v PO nasproti avtobusne. Prideta v LCja in gor. Jože podrobno opiše, kako je bilo: ravno prav J vetra na startu – cca 4m, niže burjica, ki ga je odnesla stran, tako da je brez problema prišel čez PO in pristal blizu AC uvoza.

Na razcepu za Javornike mimo Jožetovega parkiranega avta, saj gre z nama še malo, potem pa izstopi z robo, saj namerava še na »ogled« bližnjega Volčjega vrha, ki si ga je malo prej ogledoval iz zraka.
Midva pa naprej gor po ovinkih pod travnato poljano, ki se sveti strmo nad cesto, kjer parkirava. Do zadnjega nisem odločen, kaj vzeti – na koncu mi Jean prevzame vrečo z Mentorjem3 (hvala Jean za pomoč!), jaz pa skoraj brez teže (tangice + instrumenti + rezerva + čelada) s palicami gor v morilsko strmino za njim. Hitro sva na travniku, potem pa še po nekaj blažji strmini do vrhnjega roba pod gozdom (malo pod vrhom na 1195m).
Piha kar močno (pa vse je pokrito z bazami na okoli 1500 in že prav diši po dežju. Okoli sama gmajna, pristankov ni videti (na začetku travnika se je videlo, da so pristanki šele v PO, pred tem pa 3 jase v smeri Počka pod Jelovico na cca 700m). Izmerim 4-8/11 in se odločim zase, da ne.
Jean še malo cinca in ker nekaj časa ni več sunka nad 9, se odloči in postavi v divjo travo z obilico tečnih rož. Pomagam mu in v drugem poskusu odleti brez pretiranega šavja med štriki. Lepo ga drži in tudi zavrti in se odpelje na desno za rob proti PO.
Že hočem dol, ko me pokliče po telefonu, da mu gre brez gasa okoli 30 in da je v zraku ful mirno. Takoj se začnem štimati (»danes ali nikoli« je Erzov priljubljen rek…).
Takrat enkrat pristane Jože drugič v PO s štarta 200m nižjega od tega !!!

Potegnem hrbtno na mestu in imam Mentorja3 v prvo lepo stabiliziranega nad glavo in samo stopim v zrak.
Najprej skoraj stojim na mestu v dvigovanju, potem le počasi spelje naprej (tudi do 15) in ko zavijem na desno ob pobočju v smeri PO (proti Z), končno pridem na 20-25. Lepo drži, vendar generalno gre počasi dol. Odločam se, ali v to smer naprej in če ne bo šlo čez proti PO, pristanek na Pečni rebri (750), kjer je, kot vidim, mogoče pristati.
Pa se zdim prenizek in obrnem za 90st proti J, saj sem blizu pristankov pod Jelovico. Sedaj pa mi gre naprej le še 5-10 in počasi dol, tako da stopim na tla na najbolj oddaljenem travniku pod Jelovico.

Jean je na prejšnjem travniku za mano (tudi ni tvegal čez Jelovico proti PO).





Jože je že nameraval po naju z Jeanovim avtom, pa se izkaže, da so ključi pri lastniku… Zato si najde še en cilj.

Jeana in mene pa pobere Jeanov oče, ki naju zapelje gor po oba avtomobila.
Ko sem v LCju, še kar nekaj časa rešujem tehnične težave s povezavo z upgradeanim Naviterjem…
Ko končno rešim zadevo, pa se zapeljem še na Jožetov novi prvenstveni start Volčji vrh. Vsa čast Jožetu za ta odlet !!
Še vizualizacije
Imam danes padalske opravke na Gorenjskem. Ko vse zaključim, mi ostane še nekaj časa, da vsaj kakšno novo krtino odskočim. Najbližja mi je tale.
Originalna Erzova (Pojetova) lokacija mi je za Rooka preveč položna s šavjem in cesto, 200m naprej pa je travnik strm in popolnoma odprt.
Grem tja, postavim Rooka in počakam, da mi veter neha dihati za ovratnik. Potegnem in lepo odletim. Vendar sem na koncu spodnjega travnika prenizek za čez trofazno in pristanem tik pred droti.

Po včerajšnji kisli soboti danes napovedano izboljšanje z veliko JZ. Milan bi šel na Kovk in tudi meni se zdi napoved še sprejemljiva (rezerva je Brestovica ali Socerb).
Na Železniško ob 11.30 pride še Dule in pa Erzo iz svojih podzemeljskih opravkov (najprej bi samo kibiciral, potem ga le shecamo, da gre zraven tudi on). Dule nas zapelje od zadaj na Kovk.
Ob močnem vetru smo poleg skupinice planincev edini in začnemo takoj postavljati, saj je napovedano čez dan naraščanje (sunki so že tudi do 10). Pride še idrski Andrej s sestro Vesno, pa tudi Pojetov Jože se napoveduje z Bertom.
Ko veter malo zgubi pozornost, potegne Erzo in ga odlifta v višave. Še jaz počakam na vetrov vdih in sem tudi v luftu. Precej za nama pa tudi Andrej.
Danes nimam nobene posebne želje po km (itak gre naprej tudi 10 in manj), bolj me zanima tavanje v močnem vetru sem ter tja in če bodo baze zunaj kaj dale. V dviganju proti Z in s 1200 ven v smeri letališča (proti Čavnu – mogoče pa bo…). Baze so nizke (1300-1400) in vse se hitro zapira in sploh nazaj za grebenom in proti Predmeji je vse že precej pokrito. Čaven pa je itak v temnih bazah.
Začne me spuščati in ko sem že pri Lokavcu, obrnem nazaj in priklopim Hubelj. Naberem in še enkrat ven in gor do prvih meglic baz in spet začne spuščati … in spet nazaj pod greben in potem spet naberem in ven za Erzom vse do AC, pa pod lepimi bazami ne dobim nič dviganja.
Nazaj in s 600 pod Podrto, da me spet odlifta nad greben. Počasi imam dovolj (ura je že zdavnaj napolnjena), zato daleč zunaj v smeri Vipave (pa ne z namenom, da bi priklopil Nanos, ampak da bi pristal nekje pri strelišču), pa mi gre naprej v curjenju prepočasi, zato obrnem in se zapeljem nazaj do Anje, kjer pristanem v močnem J.

Malo za mano pri meni pristane še Erzo.

In za njim Andrej.

Dule na startu prvi pospravi, potem odstopi še Milan (je dolgo upal, da bo tukaj le rešil današnjo serijo).
Poje pa s Kovka na Nanos in ko se že peljemo gor po Rebernicah, on vozi nazaj in je še dolgo v luftu…

Milan potem reši serijo na domačem peskovniku…

Še vizualizacija