Padalska jataKo se peljem na Mramorovo, na S strani opazim tale lep travnik nagnjen na S stran (ki še ni bil odleten).
Ker sem pod robom, mi piha v hrbet malo manj.
Počakam in se poženem dol in speljem do dna pri potočku. In novnovnov 🙂 .
Sedaj pa še na tale originalni Erzov start na nasprotni, J strani griča.
Seveda mi sedaj piha od zadaj S. Počakam in ko je skoraj nulca, zalaufam po griču dol. Čez rob in cesto si ne upam, saj me samo tlači dol po pobočju, zato zavijem desno na dnu travnika in pristanem v pobočje.
Danes najprej še razmišljam o kakšnem letenju (SV, spet Buzet kaže OK, ampak v tretje zapored ne bi šel tja…), ko pa LJU opere ploha, iščem samo še kakšno bližnjo (suho) krtino. Okoli Vrhnike ni dežja in na ta start me je v soboto spomnil Poje.
Na momente pihne kar močno gor po kotanjastem travniku, vendar je preveč lepo, da ne bi postavil. V spodnjem (ograjenem) delu travnika so sicer tri velike krave, ki pa se splašijo šele, ko sem v zraku.
Močan veter me ustavlja skoraj na mestu, vendar je začuda mirno, tako da lepo odlebdim do drevesne meje, pred katero pa zabremzam, saj sem vseeno prenizek za čez.
Potem si ogledam še Betajnovo 2, pa piha čez hrib v hrbet, tako da se tudi pod razno ne bi z močnim vetrom v hrbet metal na trojne paralelne 400kV daljnovode…
Še ta novi štart, ki ga je obelodanil Dule pred kratkim Erzu, grem pogledat.
Ampak na vrhu piha strogo z desne V (kje je zdaj ta močan SV ?), tako da čakam, dokler malo pojenja.
In potem potegnem, pa me dvigne le toliko, da pridem do konca travnika pred zadnjo stopnico.
Zvezde danes spet kažejo, da je treba na Buzet (bi bilo bolje, če bi kar tam prenočili, saj smo na koncu ista ekipa…).
10.33 na Železniški Dule, jaz in Uki k Erzu in na Unc po Mega in dol.
Na startu vse podobno kot včeraj (mogoče le rahlo več vetra – gor) in ob isti minuti kot včeraj jaz v zrak. Pred mano Erzo in Mega. Potem še Uki in z zakasnitvijo Dule, ki se nikakor ne more pobrati in kmalu scuri pod start.
Sprva kar poberem nad start in vrtim skupaj z Erzom, pa zgubim v razmetavanju inverzije med 700 in 800 in zacurim, medtem, ko Erzo spodbuja, naj vztrajamo in se sam tudi res pobere višje.
Ostali trije se potem kar nekaj časa matramo celo pod startom, da se na koncu le vsi trije poberemo. Mega za Erzom v smeri SZ (Hrastovllje-Gračišče), jaz s 1400 tudi za njima. Uki pa obrne na levo pri Sočergi in nazaj nad buzetsko deželo. Kar lepo drži, zadaj baze rastejo v višino in se temnijo. Erzo javlja, da je pri Črnem kalu in tudi sam rinem v to smer nad hrastoveljski kotel.
V resnici Erzo in Mega okoli Gračišča zavijeta na jug. Erzo v smeri Ankarana in obrne na Debelem rtiču.
Mega pa v smeri Kopra.
Sam rinem proti črnokalskem viaduktu, pa se zaletim v burjo, ki me tlači na tla, kjer me vedno bolj razmetava. Ker vidim, da ne bo šlo niti do travnikov pod Črnim kalom (najprej sem se domišljavo videl še čez viadukt), obrnem in pristanem v dolini Rižane v precejšnjem rodeu mešanja vetra vseh smeri.
Med pospravljanjem se krepčam s sladkim (že?) grozdjem, dokler ne pride mala plohica. Potem pešačim do glavne ceste in se vmes nabutam še z zrelimi figami.
Ob glavni cesti počakam, da Dule (ki ga je rešil Rabič) pobere Ukija. Potem pa še njuno (po)pivanje z Rabičem.
Ko me končno pobereta, še po Mega v KP in Erza na plažo v Ankaran…
Še vizualizacija