Padalska jataNaslednji grič je v kotu za kmetijo. Še vedno mokrota in čevlje imam že popolnoma premočene do vrha griča.
Postavim in celo rahlo dahne od severa, ko potegnem mokro coto … in lepo speljem in se med sadnim drevjem zapeljem v poševno pobočje pod kmetijo.
Naprej mimo bunkerjev na vrh tega travnato golega hriba. To bi bil lahko res lep, zaresen start, če bi bilo možno odleteti v dolino (ali garantirano pobrati).
Piha cca 3-4 m delno z leve. Premočeni štriki se zatikajo v trave zatikalke da v nedogled štimam in prelagam štrikce. Kljub temu se mi (ob lepem vetru) v prvo ena stran padala zatakne pri dvigu.
Spet postavljanje (vmes se je cota že kar malo posušila) in v drugo lepo odletim in polkrožno zapeljem v desno ob strmem pobočju in pristanem na poševnem travniku nad spodnjo cesto.
Na poti nazaj je še tale skokec v planu. Ko se ustavim, že kaplja.
Hitro razgrnem Rooka. V momentu je spet mokra cota, saj tukaj ni vetra, ki bi doslej mokroto trave vsaj malo posušil (pa še nova se nalaga s kapljami).
Škreblja po padalu, ko potegnem na vso moč in odlaufam in speljem.
Samo naberem in med rahlim dežjem v LCja. Ko odpeljem proti domu, pa že vliva na polno.
Ko se zjutraj pokaže nekaj sonca, je že panika, kam je za iti. SV čez dan upada in obrne na J tendence, zato prvotne ideje o Zavrhu, nato pa o Čela gori, odpadejo in smo okoli 13h že za Slivnico, ali pa Kovk (če bi obrnil) ali pa Nanos če bo še V (Mega čaka v Cerknici, jaz Erza na Vrhniki, Milan in Jože sta šla itak serije in ostale projekte reševati na Slevico in naprej…).
Ko z Erzom speljeva z Vrhnike, je pa okoli Cerknice že vse toliko zabasano, da se Mega prestavi na Unec in se midva iz LCja zbaševa k njemu za naprej.
Mimo Strmce (mogoče bo že pihalo gor … pa ne…) od zadaj na Kovk (je že obrnil na Z, V na Nanosu pa drastično upadel), okoli katerega je pa vse še bolj črno (ampak dežja baje ne bo).
Z Erzom takoj na start in postaviva poševno proti Z in v luft: Erzo in v drugem poskusu še Zoran. Mega se viteško odloči, da ga to ne zanima in bo šofer.
Erzo samo zapelje ven in v ravni črti proti Vipavi dokler gre.
Zoran samo zapelje ven in v ravni črti proti Vipavi dokler gre.
Ko pospraviva, je Mega že pri naju in na Unec.
Mega se poslovi, Erzo pa lobira še za projekte (v bližnji okolici).
Najprej ga zapeljem z LCjem kar gor na moj Kolobar2 (pravzaprav je v prazgodovini=pred OLCjem, tod skakal že Mega…), ki ga mimogrede odleti.
Potem greva proti Rakeku od zadaj in zapaziva tole krtino – Pečišče (naju kasneje pouči Mega o lokalnih krajevnih imenih 🙂 ). Parkirava na kolovozu in gor.
Erzo prvi lepo odleti v bližnjo kotanjo spodaj.
Meni uspe šele v drugem poskusu.
Sedaj pa še naprej v raziskovanje.
Nekaj neuspelih ogledov in potem gor na področje Ivanjske rebri, kjer najdeva lepe travnike, ki pa so nemarno položni. Eden je res obetaven in čeprav piha rahlo v hrbet, Erzo mora poskusiti (za penzioniste je to preveč položno v tem (ne)vetru…).
Da bi bil bolj učinkovit je kar v gatah (to je sicer že od Kovka naprej…), kar mu omogoči res maksimalno gibčnost in kot gazela se zapodi po pobočju in … spelje. In slalom med grmovjem in čez progo na spodnje travnike.
Ko ga poberem, pa je treba hitro najti še enega novega (Erzo namreč dela nove starte na dnevnem nivoju samo v povezavi mnogokratnikom števila 2 -> 2, 4, 6, 8,…).
Greva še na moje Ivanje selo, kjer se čez ovčje dreke v drugem poskusu uspešno požene v kotanjo…
Potem pa na prebranac v Etno.