Mega se poslovi, Erzo pa lobira še za projekte (v bližnji okolici).
Najprej ga zapeljem z LCjem kar gor na moj Kolobar2 (pravzaprav je v prazgodovini=pred OLCjem, tod skakal že Mega…), ki ga mimogrede odleti.
Simon Rant : A to v resnici letiš, ali malo tudi tečeš? [24.9.2019 17:00]
Tom Pavlič : Kdo dlje zaluča GPS… [24.9.2019 17:07]
Andrej Erznožnik : Kar pridita če se čutita sposobna [24.9.2019 17:18]
Tom Pavlič : Vsak ima svoj hobi… [24.9.2019 18:36]
Andrej Erznožnik : Pa zbiraj znamke, filatelistične, jaz jih tud samo ne filatelistične [24.9.2019 20:49]
Potem greva proti Rakeku od zadaj in zapaziva tole krtino – Pečišče (naju kasneje pouči Mega o lokalnih krajevnih imenih 🙂 ). Parkirava na kolovozu in gor.
Erzo prvi lepo odleti v bližnjo kotanjo spodaj.
Meni uspe šele v drugem poskusu.
Sedaj pa še naprej v raziskovanje.
Nekaj neuspelih ogledov in potem gor na področje Ivanjske rebri, kjer najdeva lepe travnike, ki pa so nemarno položni. Eden je res obetaven in čeprav piha rahlo v hrbet, Erzo mora poskusiti (za penzioniste je to preveč položno v tem (ne)vetru…).
Da bi bil bolj učinkovit je kar v gatah (to je sicer že od Kovka naprej…), kar mu omogoči res maksimalno gibčnost in kot gazela se zapodi po pobočju in … spelje. In slalom med grmovjem in čez progo na spodnje travnike.
Ko ga poberem, pa je treba hitro najti še enega novega (Erzo namreč dela nove starte na dnevnem nivoju samo v povezavi mnogokratnikom števila 2 -> 2, 4, 6, 8,…).
Greva še na moje Ivanje selo, kjer se čez ovčje dreke v drugem poskusu uspešno požene v kotanjo…
Potem pa na prebranac v Etno.