Padalska jata

Ker je še vedno veliko vetra imamo za cilj ogled kakšnih okoliških nižjih startov, pod večer pa še klif v parku v centru mesta. Iz našega hotela J od centra Burgasa najprej v center na zajtrk ob rivi.

Potem na S na ravnico, iz katere se dviguje nekaj kucljev. Vetra za izvoz. V vasici Kableškovo z glavne ceste (praktično za vse asfaltne ceste je potrebna E-vinjeta) na lokalne. Malo se lovimo skozi vasico in vedno slabše vozne površine. Na koncu vozimo že po kolovozih tipa rally Pariz-Dakar in se končno vzpenjamo na vrh griča. Štart na koncu najdemo in je soliden, vendar se veter ne pusti (10-12/ 15,4). Je pa vsaj lep razgled. 

Potem nazaj v civilizacijo

proti naslednji bližnji beli piki sredi mondenega turističnega središča Sunčev Brijag (Sunny Beach) verjetno spet klif na obali. Malo motovilimo, saj nam je že kmalu jasno, da je ta pika fake rezultat od nekega nepopolnega leta. Nekateri še na ogled mondene plaže.

Ko se izkopljemo izmed modernih betenskih hotelov, predlagam bližnjo piko na hriboviti obali S od zaliva, kjer je objavljenih več letov, ki obetajo klifsko letenje. Malo čez hribe in dol na V do obale, pa po kolovozih do obsežnega področja divjega kampiranja plaže Irakli.

Jaz kar z lahko robo na bližnji start, ki je malo bolj goli travniček z odprtino in pogledom na divje peneče valove spodaj.

Ostali še brez, saj je vetra res še veliko (7-8/9,9), vendar je lep laminaren in na klifih tako očitno mora biti, sicer se ne leti.

Večina je za malo kopanja, zato dol na obalo 30m niže in malo namakanja v divjih valovih.

Osveženi nazaj gor in po robo.

Postavimo in v luft: prvi Boštjan, pa jaz, Mega, …

In potem, uživancija dokler se je komu dalo. Ko me tangice začnejo že neudobno stiskati, pristanem spodaj na plaži in z nabranim M-om gor.

Potem pristane kar na startu Mega.

In počasi do mraka so pristajali še ostali bolj ali manj zataknjeni v trničasto šavje na startu…

Nekateri so rinili prav do konca rta pri svetilniku in potem upali, da bodo prišli (v močan veter) nazaj.

Jožetov filmček dogajanja je pa tukaj

Še vizualizacija našega klifčkanja:

Potem pa v bližnjo podeželsko restavracijo na bolgarske dobrote in čez hrib nazaj v naš hotel pri Burgasu…

Do poznega popoldneva se vozimo najprej na J do Plovdiva in potem proti V do Burgasa. Letoviško mesto ob Črnem morju, prepolno turistov. Malo se iščemo po mestu in potem do lokacije na obali, kjer je na edinem izkrčenem mestu start.

Piha močno od V, SV in prevelikega zanimanja ni. Zato najprej v kopalke in malo v velike valove.

Med tem časom veter malo upade in ko zagledamo tandem na robu, takoj v akcijo. Boštjanu ni, Stojan še vedno ni letalen. Ostali v kombi po padala (jaz tagice in M24) in na start.

Najprej sem skeptičen zaradi vetra, ki še vedno nabija. Andrej brez razmišljanja postavi nad potko pod robom in po dvigu ga samo dvigne nad nivo zgornjega roba (piha sicer močno, vendar povsem laminarno). Med množico turistov,  sprehajalcev po rivi, ki se nabirajo in fotkajo in filmajo, postavijo Janko, pa Jože, Urban in še Mega.

Še vedno oklevam, ker pa Stojan in Boštjan tako lepo pomagata, se odločim še sam. Hitro sem v tangicah, M24 mi že raztegneta in čeprav po sunkovitem dvigu po obratu kar sedem na pobočje, me laminarc kar dvigne nad spodnje krošnje in zajadram.

Nekajkrat sem in tja, medtem ko se že počasi mrači. Potem počasi pristanemo spodaj na pesku drug za drugim.

Še vizualizacija našega jadranja ob mestnem klifu:

Vsi navdušeni nad res lepim enakomernim jadranjem ob klifu v močnem vetru z morja.

Potem pa v hotel in na solidno večerjo v turističen center v poznih večernih urah.

Po celonočni vožnji končno prispeli v Sopot. Vreme krasno, bazice se že delajo. Stacioniramo se v hotel in gremo malo okrepčat, potem pa okoli 13h na arhaično sedežnico in gor na vrh.

Malo peš od zg.postaje do idealnih travnikov, kjer že postavlja tandemaši. Ogromno prostora na travnatem pobočju, da lahko kar vsi postavimo.

In v luft prvi Janko Bogataj in ostali za njim.

Takoj poberem in mi gre kar (pre)lepo gor proti temnim bazam zadaj za hribom. Odpeljem se naprej pred hrib nad dolino, dokler me ne začne po malem spuščati. Potem proti Z bolj zunaj, pa po spuščanju spet dobim močno dviganje. Mega pove, da mu gre preveč gor in da mu vse skupaj ni več všeč. Zapeljem še bolj ven nad dolino in me začne počasi spuščati.

Mega končno javi, da je pristal daleč zunaj.

Jaz pa zbijem na 800 in hočem na uradnega, pa me nad pristankom spet nabije gor. Zato se zopet odpeljem stran od hriba. Kar nekaj časa še traja, da končno pristanem ob glavni cesti.

Tudi približno mi nihče ne ustavi, dokler ne pride nek avto s padalcem, ki me zapelje do sedežnice, kjer je malo prej pristal Boštjan.

Vizualizacija naših treh letov

Z avtom po Boštjana in po piru še po Vidmarjevega Jožeta.

Stojan Kranjc se je po začetnih težavah na startu, ko mu je že pošteno pihalo dol, bolj ali manj odpeljal do hotela.

Urban Purkat, Janko Bogataj in Andrej Seljak pa še kar nekaj časa vztrajajo v luftu…

Vizualizacija njihovih treh letov