180705 Slivnica P2288 12:53:25
Danes bi naj bilo malo bolje (kao manj ploh…) z zmernim JZ. Erzo verjame v Slivnico in objavi zbor ob 10.40 na Železniški (11.05 na Pumpi).
Zbiramo se: Erzo, Poje, Planinšek in jaz in čakamo še na Velkavrha, ki pride brez pravega padala… Jean se uskladi le z Ata Štusem na Pumpi, ker Emil od svojega spodaj zaparkiranega avta odpešači gor (He Like Hike).
Ko pridemo na start je Emil že nad nami. Takoj postavimo in v luft: Jean, Erzo, jaz, Poje, Planinšek in Dušan.
Malo nabiramo tu in tam, včasih bolj skupaj, drugič vsak po svoje. Meni uspe najprej kar dobro pobrati in potem nabirati in zgubljati med 1300 in 1500. Emil ima danes lokalca, Jean vrti tudi bolj zunaj nad poljem. Ko Jože in Erzo dovolj nabereta (Dušan jima je tudi blizu) se odpeljeta nazaj, nekaj kasneje pa s 1600 še Planinšek. Jaz pa takoj za njim (danes si rečem, da ne bom rinil direkt na Novo vas po svoje, ampak sledil izkušene…).
Dušan je prenizek za na Bloke in se vrača, Planinšek pa na polno curi tam, kjer sta Poje in Erzo cca 200m nad njim in vrtita. Porine še naprej čez Sveto Trojico in se usede na Hiteno.
Komentar Janez Planinšek : Jebeno k ne veš a pilot a padalo, mislim, da vsakega po malo. [5.7.2018 18:08]
Jaz pa obrnem v desno nad Rožanči in scurim čez Vel.Bloke v glajdu … skoraj do Nove vasi.
Emil pristane blizu Pumpe na standardnem.
Dušan pristane blizu njega.
Erzo in Poje pa medtem naprej.
Kljub množici avtov (30+), ki vozijo mimo mene, moram odpešačiti do Nove vasi. Tu pa mi ustavi prijazen 79-letnik iz Nove vasi. Ko ugotovi, da letam po zraku, mi začne pripovedovati spomine na začetke bloškega (slovenskega) jadralnega letalstva (je bil med otroki, ki so z vleko pomagali startovati jadralnim letalom = živi vinč…, pa izpit A in B, pa da sta se tu kot jadralna pilota kalila tudi pilota, ki sta žalostno končala na Korziki; pa kako so domačini postavili 1km plohov * 2, da so pomagali vzleteti zasilno pristalemu avionu, namenjenemu v Afriko…). Sprva naj bi me peljal le do Bloške police, pa podaljša do Grahovega, potem pa zgodbe konča na Pumpi…
Z Dušanom po avte gor, pa ne dobiva nikogar za drugega šoferja. Erzo se javi nekje od Ivančne gorice.
Jean pokliče izpod Špičke, kjer se je boril do konca.
Medtem pride Planinšek na Pumpo in pomaga rešiti še drugi avto. Ko sva spet doli, je tudi Jean že pri Pumpi. Medtem ko se hladimo z radlerjem, Poje pristane še naprej od Mokronoga…
Jean domov, midva z Janezom pa odpeljeva Erzu avto na Vrhniko (kamor že prihaja z avtobusom).
180704 Grmada P2287 13:06:12
Danes bi moralo biti slabo vreme in temu primerno se naštimam v glavi (kakšni projekti, pa to…). Pa že zgodaj pokliče Mega, kam se gre leteti, on bi šel na Grmado, če ni boljšega predloga (Erzo še bolj zgodaj, ampak on v bistvu samo preverja, da ne bi kaj zamudil)… In potem je hitro treba preveriti, kakšna je realna situacija na terenu. In ne najdem(o) nič kaj boljšega (jasno, da je Jean tudi predvsem za Grmado, Erzo pa je v glavi tudi naštiman za slabo vreme).
In se zapeljem v Planino do Jeana (Mega pa medtem H s pristanka gor). Preložim se v Jeanovega murnčka in zabrniva gor.
Na startu Mega že ves raztegnjen. Tudi midva začneva takoj postavljati, Mega pa odleti. Najprej močno zacuri, potem pa ves nizek najde nad poljem proti Hasbergu steber in zvrti do 1300.
Medtem sem tudi jaz v luftu. Držim se pobočja, kjer dobim nekaj malih in ostrih batin, generalno pa zacurim in potem blizu pokopališča najdem položen steber (delno tudi oblivanje), ki mi 2x podaljša let za 10min. In potem scurim na uradni.
Skoraj hkrati pristane Mega nad cesto pri svojem avtu.
Jean pa starta kar nekaj za mano in sede na polje proti Hasbergu.
Mega pride pome in potem ob glavni cesti pri župniji (kamor je prišel Jean v lastni režiji) iščeva Jeana, ki baje sedi na polici ob cesti !! Vsi trije gor po Jeanov avto.
Ker pa je ob prihodu gor spet prav prijazno sončno in še vedno nič kaj razkuhano, gre Jean še enkrat scurit.
Midva pa z avtoma dol. Med potjo pobereva Jeana, ki naju povabi na zaključno druženje pri njem doma, kjer Mega potem asistira pri zdravniški negi morskih prašičkov, ki so na počitnicah pri Kofolovih…
Ves čas že od samega začetka pa smo pod strogim Erzovim nadzorom, ki preverja situacijo, da mu morebiti ne bi bilo preveč žal, ker se ni odločil za zraven…
180703 Slivnica P2285 13:23:54
Danes spet vse pokrito z malo JV vetra. Najprej še gruntamo (Erzo, Poje, Jean) kam, pa se na koncu spet odločimo za Slivnico kot najbližjo nesigurnost.
Ob 11.30 na Železniški z Erzom počakava Velkavrha in Pojeta. V LCja in do Unca, kjer vskoči Jean. Na Pumpu se kot 6-ti stisne še šofer Emil (ima popoldne šiht).
Na startu takoj postavimo (danes piha malo bolj z leve, vendar podobno šibko kot včeraj). Za razliko od včeraj pa se v današnji pokritosti lepo vidijo baze, ki so nizke (okoli 1300) in nekatere tudi precej grozeče temne (napovedan je bil tudi mestoma dež čez dan…). Erzo, Poje in Jean v luft.
Jaz potegnem takoj za Jeanom, pa se na veliki skali spotaknem in hz lepo dvignjenim padalom prevalim nazaj, tako da me Milan kar nekaj časa odmotava iz padala.
V drugo odletim (veter že občasno pihne dol) lepo in zunaj takoj najdem steber. Milana še kar nekaj časa ni za mano, saj sedaj piha večinoma dol po štartu.
Le nekaj nad start navrtim, potem pa stisnem rep med noge (me prehitro dviguje gor proti črnini) in se zapeljem za prvimi tremi, ki navijajo pod bazami na Z delu grebena nad Cerknico. Ko pridem tja, so oni že naprej v višavah, jaz pa prenizek in mi gre samo še dol. Odpeljem se ves nizek že proti Pumpi, pa dobim steber, ki me zaposli še za nekaj časa. Lepo (pa zelo počasi) pridobivam, dokler pri 1000 ne padem ven in ga ne najdem več in potem z -2 na pristanek.
Malo za mano je v istem stebru tudi Milan, ki tudi lepo navija in se z 1000 odpelje dokler gre ven nad polje – pristat.
Jean sede nekaj pred Uncem.
Erzo in Poje pa še kar vztrajata in pririneta do Planinskega polja.
Poberem Milana in do Unca, kamor Jean pripelje Erza in Pojeta. Vsi k meni (tudi Jean), saj nameravajo še na Slevico.
180703 Slevica vrh P2286 16:26:21
Na Vrhniki se že hočem posloviti, pa me ostali s to svojo Slevico spravijo na obrate, da se zapeljem za njimi v Horjul.
Vsi z Erzom gor na start, kjer pa vedno močneje in pogosteje piha od zadaj. Postavimo in Milan in Erzo tudi uspeta odleteti.
Preostali trije čakamo, pa piha samo še od zadaj, ob tem da je soparno in vroče za znoret (čeprav sonca skoraj ni videti skozi pokritost). Poje enkrat poskuša, pa mu ne rata in se odloči da gre na zgornji start, Slevica vrh, ki je obrnjen na SV. Z Jeanom mu slediva.
Pod čelado in v jakni se utapljam v lastnem znoju in skoraj izpustim dušo – na koncu mi še Jean pomaga nesti padalo zadnje metre. Poje odleti. Erzo in Milan pa se že peljeta gor za drugo rundo. Jean mi postavi Rooka, medtem, ko lovim sapo.
Ko spet pihne gor, potegnem, lepo startam in sem v luftu, pa me toliko spusti (prehitro sedem v tangice), da se kar po riti oddrajsam po pobočju dol, dokler se le ne odlepim od trave (in posušenega gnoja). Kljub tako kritično nizkemu začetku, zavijem desno in ob drevesu z lepo višino preletim kritične drote. Na sedelčku sem nizek (bom pristal, če ne pridem čez), pa me lepo dvigne in z bogato višino preletim spodnjo polico … in se odpeljem do Športne.
Jože še kar vztraja v zraku, ko jaz že pospravljam in potegne do Vrzdenca.
Med pospravljanjem prileti tudi Jean in pristane ob meni (in Ani, ki ravnokar pride po njega).
Potem še Erzo za drugo rundo z zgornjega starta potegne do Vrzdenca in naprej (in malo nazaj).
Milan tudi z zgornjega v drugo in pristane na pobočju grička nad Športno.
Jean in Ana se odpeljeta na svoj konec, jaz na drugega, Milan pa gre po Erza in Pojeta, da rešijo avte z vrha. Pa očitno Erzo še ne more zaključiti in še enkrat odleti z vrha.

























