Padalska jata

Že včeraj se organiziramo za današnjo Ivanščico. Igorju se moramo zahvaliti, da nas danes ob 9.15 čaka kombi s šoferjem-pobiralcem pred Rutarjem.

Naložimo se Igor, Erzo, Jean, Nevidni, Poje, Pirš in Zoran in via Štajerska. Na Trojanah naložimo še Planinška in smo skoraj kompletni do Vidma pri Ptuju, kjer nas čaka še Piškova Mojca. Pred nami odšiba s svojim avtom do Ivanca in z nami gor. Med potjo nas seznani s Kodo 3, ki je potem vodilo delovanja današnjega dne…

Na startu piha kar močno in le počasi se pripravljamo. Baz nobenih, sama plavina z inverzijo na cca 900 proti S. Pridejo še Hrvati, ki tudi čakajo/taktizirajo.

Končno se Pirš odloči in potegne in se začne matrati okoli starta. Sledita mu še Nevidni in Planinšek. Skoraj uro se matrajo in vrtijo in nabirajo in zgubljajo levo in desno pred startom, cca 150m gor-dol v višini starta. Pridruži se jim še en Hrvat.

Potem pa levo od antene le poberejo nekaj višje in Erzo se požene v akcijo, ostali pa za njim: Erzo, Poje, jaz, Jean, Igor in Mojca.

Takoj zavijem levo in se pridružim Pojetu v dviganju. Ko naberem 1300, vidim, da sta Erzo in Planinšek potegnila čez in grem za njima. Malo za robom dobimo raketo nad nekim gričkom. Pošteno me zruka in klofne in ko se sestavim, se odpeljem za onima dvema v višave do 1600. Potem pa naprej v počasnem curjenju vedno niže. Dohitimo Nevidnega in Erzo zavrti z njim neko 0, meni pa tudi piskne ne. Tudi Planinšek je nizek, dosti nižji od mene, pa se na Petrovi gori že zamenjava. On dobi nek mehurček in lepo pobere, jaz nič.

Začnem se boriti za preživetje in blizu Radoboja na 400m že iščem primeren pristanek. Pa mi le nežno zapiska in potem se borim in vrtim in se poberem na 1200 ! Naprej čez AC vedno bolj dol proti Krapinskim Toplicam. Vendar do njih ne pridem in v živahnem pristajanju sedem nekaj pred Hršak Bregom.

 

Med pospravljanjem se preko FlySafe koordiniramo, kje je kdo. Večina je že na tleh. Jean je najbolj blizu, malo bolj J od mene.

 

Šofer Matjaž najprej pobere Jožeta.

 

Potem kombi pobere Igorja.

 

Potem Igor prevzame s trdo roko navigacijo v svoje roke in gredo po Mojco in Aleša, ki sta pristala skupaj (brez Kode 3).

 

Čez nekaj časa so pri meni. Jeana pustimo, da se sonči naprej in dostavimo Mojco po AC na izvoz čim bliže Ivancu. Potem po Jeana.

Po izsiljenem postanku (Zoran) za nakup piva in radlerja v Zaklancu (“ni časa… moramo naprej po preostale…”) zapustimo Hrvaško in se vrnemo v domovino. V Bizeljskem naložimo Planinška (ki je v končnem seštevku naredil več km kot Erzo).

 

Potem še do Erza malo pod Pišecami.

 

Zadnji je Nevidni, malo naprej.

In gasa proti LJU, vsi kar dobre volje…

Še vizualizacija

 

Najprej je zjutraj kazalo, da bo splošno letalen dan (po nekaj slabih dnevih končno šajba), pa je toliko SV (napovedanega in po postajah po širni domovini), da vsi (prvotno zainteresirani) skenslajo. Le Jože neumorno štepa starte in je že na poti na Štajersko, ko se po dolgi koordinaciji odločim, da grem na Dobrovlje (Malič SV 4-5/8), pa čeprav sam (praznovat svoj rojstni dan).

Seveda se potem pridruži tudi Igor in ob 13.00 z LCjem oddrdrava proti Trojanam.

Na pristanku počakava Pojeta, da zaključi z bližnjim projektom (malo jamra nad konkretnim vetrom ?!).

Na startu piha idealno gor (če ne bi bilo te močne napovedi, bi vriskali…). Postavimo in v luft: Jože, Zoran in Igor. Na desno gre precej v veter, za robom pa samo še gor. Sicer je čutiti močan splošni veter, ki ga občasno zmotijo termična dviganja, ampak generalno se pa samo vozimo sem in tja in brez težav pridobivamo višino. Ker je više gori napovedanega več vetra, se ne trudim preveč pobrati (do 1200). Peljem ven nad dolino (proti vetru 10-20, včasih zaustavi na 5), dokler le ne začne spuščati že skoraj pri Savinji. Pa spet nazaj na greben (40-50, enkrat mi pokaže 60).

Enkrat zapeljem vzdolž grebena, dvakrat nad dolino in potem imam počasi zadosti in se počasi spustim na pristanek v močnem talnem J (dolincu?). Klobasa je kar vodoravna in je nad tlemi kar nekaj rodea.

Igor pristane nekaj za mano v skoraj mirnem.

Jože pa se odpelje (logistiko ima z nama seveda rešeno) čez Razdrto dokler gre.

 

Ko prideva z Jožetovim avtom z Igorjem na start po LCja, se ravno Frenk pripravlja da odleti.

Potem pa  pobiranje Pojeta podaljšamo na Trojane na krofe…

Za danes pa ogromno dogovorov in koordinacije in (vsaj kar se mene tiče) nervoze… Najprej sem mislil, da smo ob napovedanem JV, V usklajeni za Žusem ali Smuk (ali mogoče Lisco), pa se izkaže, da vsi razen Erza to odpovedo. Mega, Domen in Uki (in še kdo) se odločijo za Zavrh, Jean z Idrci za Lisco, Erzo pa na koncu s Štajerci odide tudi na Lisco… Z Igorjem in Sašo se dogovorimo za Krvavec z velikimi preletaškimi cilji.

Na pristanku se nam pridruži še Žiga Bajt in na gondolo.

Na vrhu Krvavca (enoseda ne dela, zato Kapelica odpade) ostane edina izbira start za zajlami na V robu, pa še tam piha bolj SV, kot V. Veter je kar močan, vendar vsi štartamo brez večjih problemov (spet hvala Igorju za asistenco v gnilem snegu 🙂 ).

Najprej brez problemov drajsam in nabiram na V robu, medtem ko se Žiga in Saša takoj odpeljeta okoli proti Hotelu in gondoli in sta že nizka. Z najboljšo višino okoli 1980 predolgo (že počasi zgubljam) čakam Igorja, ki pa tudi ne pobere več kaj dosti nad greben. Namesto, da bi se odpeljal iz teh višav na Potoško, se zapeljem tudi sam proti Hotelu in potem gre samo še dol v bolj ali manj izrazitem rodeu. Občasno je že neokusno (citiram Marinčiča ml.po postaji).

Na koncu vsi drajsamo in vrtimo že na Grajcu. Saša pristane.

Meni je samo še da napolnim uro in to mi v nižinah nad tlemi uspe na minuto točno.

In ko s Sašo že čakava Igorja in Žiga, se Igor z vztrajnostjo počasi reši … in odpelje na Potoško … in naprej… In Žiga za njim…

S Sašo najprej rešiva Igorjev avto, potem se prekladava pod Jenkovo in ko je jasno, kje sta Igor in Žiga, se odpeljeva v Lesce. Potem pa mimo Jesenic, kjer pobereva Žiga.

V Kranjski gori pa nas vesel pričakuje Igor s svojim osebnim dosežkom (prvič v Kranjski s Krvavca).

Igorjev komentar leta

 

Še vizualizacija:

 

Proslavimo pri Martinu…

Danes napovedanega veliko JZ in bolj ali manj pokrito. Kar malo pozno se uskladimo za Brestovico.

Igor gre sam, ker ima še zemeljske obveznosti ob morju, jaz pa (po obisku servis-Sandija) naložim Domna na Brezovici in do Unca, kjer presedeva k Megu. Še Jean se naloži in po IT strani pod start.

Čakamo Igorja, medtem pa pridejo tudi Kraševci Rajko in Bojan (Gorazd kasneje). Naložita Igorja in gor.

Na startu lepo piha in čeprav je kar močno, kmalu začnemo postavljati in v luft.

Potem pa debelo uro drajsamo sem in tja ob grebenu, pretežno na Z delu, kjer se da tudi najbolje pobrati. Nekateri gredo še do Doberdobskega jezera in vrtijo tudi bolj zunaj. Proti koncu zapeljem še na V del (levo od starta), pa sem za nazaj ob tem močnem Z prenizek, tako da pristanem na travnikih V od Brestovice.

Tudi ostali so večinoma že dol.

Domen pa je šel še enkrat H&F in pristal med zadnjimi

z Bojanom in Gorazdom.

 

Še Rajkov posnetek našega današnjega drajsanja 🙂

 

Ker je za danes napovedanega nekaj sonca (mogoče) le na daljnem vzhodu, se oziramo tja. Največ je k odločitvi za Ravno goro prispevala Mojca, ki nas je povabila tja že včeraj. Nekaj sramežljivih misli je bilo tudi o Lisci (in celo Maliču), ki pa sploh niso bile resno obravnavane…

Ob 9.30 se Igor in Erzo naložita v LCja in gor. Mojco počakamo v Vidmu (pri Ptuju), kamor pripelje še očeta Marjana, ki ga je določila za šoferja. Pokritost se zmanjšuje in sončka je vedno več.

Na startu je kar precej J vetra, zato začnemo modrovati, sušiti padala in nekateri celo zadremajo. Generalno se veter le nekoliko umirja in okoli 14h se pripravimo (čeprav pričakovanih baz še vedno ni). Prvi v luft Erzo, ki takoj navije.

Jaz naslednji in me samo lifta gor. Malo naprej in potem v širokih zavojih (J, JZ je kar čutiti)  navijam in navijam z zanosom nazaj nad start. Erzo  zapelje v smeri Ivanca in je kmalu globoko pod mano (se mi zdi, da zelo zgublja – za njegovo raketo ne grem), zato še malo vztrajam in naberem do okoli 1650. Igor in Mojca sta tudi v luftu in le počasi nabirata. Zgubim dviganje, vendar bi rad počakal, da gremo skupaj nekam (proti Ptuju Mojca odsvetuje, zato ne vem v katero smer čez Haloze bi bilo najbolje  – s te višine je itak vse enako…). Zato porinem malo naprej nad start in se mi začne vdirati. In potem gre samo še dol in brezglavo tavam sem in tja in iščem.

V nekem trenutku vidim, da je Mojca že nekaj višja za mano, vendar ji ne morem slediti, saj tonem… Igor tudi nabira in zgublja pred startom. Ne najdem ničesar več konkretnega in ko pridem pod start se začne še razmetavanje. V močnem rodeu pristanem na uradnem pristanku. Ko bi vsaj s 1600 odpeljal kamorkoli – bi z glajdom naredil bistveno več km…

Ko pospravim, pride oče Marjan z LCjem. On z Mojčinim avtom domov, jaz pa v pobiranje v smeri SV. Na koncu Haloz je prvi Igor.

 

Potem nadaljujeva skupaj do Mojce.

 

In še vsi trije po Erza.