Po 10-dnevnem dopustu v začetku tedna še dež in abstinenca je že res strašna. Igor že včeraj napoveduje akcijo za danes in res je po poplavah prejšnjih dni danes posijalo sonce z napovedanim močnim JZ (v LJU zjutraj seveda ni sonca… je pa šajba v Vipavski). Glede na močan JZ više, je cilj kmalu jasen: Lijak.

Ob 10.30 iz LJU, na Uncu pobereva še Mega, Jean kasneje.

Ko parkiramo LCja na pristanku in se peljemo gor, je že vse dokaj pokrito (??). In danes je še tekma German Open, tako, da je gneča na startu temu primerna. Cincamo ali takoj v luft, ali počakamo tekmovalce in se pripravljamo. In ko prve od tečajnikov, ki medtem skačejo v dolino, le začne tudi dvigovati, se pripravimo tudi mi. Vmes prideta tudi  Jean in Erzo z še nekaj ostalimi netekmovalci (Čretnik, Mojca, Reven, Planinšek,…). V luft Mega, jaz in Igor.

Na V robu z Megom kmalu nabereva (jaz do 1100, Mega višji) in naprej proti vojašnici. Igor pa mora kar ponavljati vajo okoli starta, saj je ves nizek po uspešnem začetku… Mega je že spredaj pred Skretom in še nekaj višji. Mimo Čavna in Kuclja v višini grebena z nekaj popravki (tudi s 55+). Z je močan, sploh pod Modrasovcem, kjer v močnem in razrukanem kar ne morem pobrati nad polico in se kar z 1000 odpeljem čez (hitrost 71 !!!).

Skoraj me že splakne v dolino, da sem že nevarno nizek, ko le nekaj zagrabi in kmalu sem nad Hubljem na 1100. Samo peljem se do Podrte in potem čez na Plaz, kjer pa me J skoraj ustavi. Ko se le prebijem pred Plaz, pa gre samo še gor. Mega se že vrača od Lovske, Igor je že za mano na Kovku. Ves čas bogato nad grebenom do Hieronima (sedaj ves čas močan J), kjer pa hitrost začne močno naraščati. Samo obrnem in po polžje nazaj (tudi samo 3,8…). Tudi pred grebenom nad dolino drži in gre občasno gor. Mega, po ovinku nad Planino, javlja, da pristaja pri Anji in da bo rešil LCja izpod Lijaka.

Megov let

Tudi sam se s 1300 kar odpeljem proti Planini (zaradi močnega Z tudi pomislim ne, da bi šel na Kovk ??!), tu malo bluzim in se zapeljem na pristanek.

Zoranov let

Nekaj za mano pristane Igor.

Igorjev let

Ko pospravljava, vidiva, da je Reven potegnil kar čez na Kovk in brez problema priklopil. Nekaj za njim se z bogato višino pripeljeta čez na Kovk še Jean in Erzo.

Ko že pri Anji čakava Mega, pa Jean odpelje do Predmeje, nazaj na Nanos in potem vse do svojega rodnega kraja, kar ga postavi na vrh današnjega OLCja.

Jeanov zmagovalni

 

Še vizualizacija

 

 

Igor naštudira, da bo za danes a) Kanin ali b)Vogel in že navsezgodaj zjutraj mu vse elektronske in osebne informacije pokažejo na Kanin. In ker tega starta še nimam, sploh ni vprašanje, da grem.

Malo čez 8.30 startava od Igorjevega Hoferja čez Gorenjsko in Predil v Bovec. Na jajčka in do C postaje, kjer počakava še domačina Rusca (Boris Šulin) in Nemčiča (Tomaž Evačič) in v vročini poletnega dne še nekaj ovinkov gor po šodru na start Škripi. Za to šodrasto okolje super urejen start (mrežica čez šoder za 2-3 padala. Počasi postavimo (piha že lepo gor, vendar pa je inverzija kar vidna in tuji padalec, ki je startal pod C-postajo, nekako ne more pobrati). Dobim navodila, kje se predvidoma pobira in ob 13h gremo v zrak: Nemčič, jaz, Igor in po kar nekaj taktiziranja še Rusc.

Kar nekaj časa vrtimo na razu na levi, potem se malo raztepemo. Nemčič po uri lokalnega matranja scuri na uradni pristanek.

Tomažev let

 

Fotografija osebe Boris Šulin.

Igor in Rusc se po pol ure matranja, ko ne moremo nabrati nad 2000, odpeljeta proti Boki, jaz kmalu za njima in potem na pobočju nad Učjo naslednje pol ure poskušamo nabrati spodobno višino. Igor nizek obupa (ampak samo lokalno, generalno tudi pod razno ne bo odstopil…) in se vrne nazaj pod rešilni Rombon, kjer čez nekaj časa bogato nabere na 2000.

S Šulinom se še nekaj časa matrava, potem odpelje s 1600 čez dolino na Polovnik, jaz z dobrih 1750 nekaj kasneje za njim.

Na Polovniku najprej rodeo nizko, potem okoli vogala vedno višje in na Krasjem vrhu končno nad greben in vrh (ampak rodeo je bil pa na vseh višinah…). Šulin odpelje s 1900 čez dolino na Stol, jaz najprej razmišljam, da bi šel nazaj za Polovnik in Čezsočo v Bovec (matrajo me večerne zemeljske obveznosti v LJU). Ker pa je še dovolj časa, potegnem tudi sam za njim čez Soško dolino, saj predvidevam, da bo na Stolu bistveno bolj umirjeno. Igor je že za nama v Polovniku.

Ko priklopim Stol od zadaj lepo nad grebenom, na J strani ni kaj dosti bolj umirjeno in rinem v JZ proti startu in vrhu Kobariškega stola. Ker pridem komaj kaj nad greben vrha, mi je počasi zadosti in se nekaj za anteno na vrhu obrnem nazaj. Tu malo zavrtim in naberem in ko sem lepo nad grebenom, se odločim, da to izkoristim in odpeljem čez na S stran direkt  na Boko.  Tam še malo popravim in ob pobočju (skoraj ne morem verjeti, da mi uspe priti mimo vsega Bovca od zadaj po pobočjih) do uradnega pristanka (nočem pa pristati kjerkoli, saj imam ves čas v glavi navodila domačinov, kakšni so problemi z letališčarji in naj se le izognemo pristajanju kjerkoli, razen na uradnem…).

Zoranov let

Še med pospravljanjem me pride rešit Nemčič, ki me dostavi do gondole. Tu pa ravno pristajata Jani in Darja. Večerne zemeljske obveze moram skenslati, čeprav sem rešil avto, saj je Igor z druščino nekje pri Gemoni…

Še malo poklepetemo z Darjo in Janijem, potem onadva odmotorirata proti KG, jaz pa v Kobarid, kjer malo po mojem prihodu pristaneta Igor

Igorjev let

in Rusc

Šulinov let

Pa še ostali domačini in preštevilni tujci.

Pa še vizualizacija

 

Še zaključno druženje pri Teji in gasa v LJU.

Super !!!!  Novnov, novo okolje, lepo letenje, krasen dan…

Danes burja na Primorskem in tudi sicer V čez SLO. Gorenjska kar nekam pokrita, šibka inverzija na 900. Z Igorjem in Jeanom se večkrat slišimo. Jean je odločen za lokalno Grmado, z Igorjem so opcije od Vogla do Čavna. Bohinj više pokrit, na Kovku burja do 11/17m/s.

In na koncu se odločim za Jeanovo Grmado in še Igorja shecam, da gre (čeprav ga najprej ne mika).

Nekaj pred 14h sva z LCjem pri balah. Jean kmalu pride, ostali kasneje ali drugam in naju zapelje gor…

Na startu piha še kar lepo gor po smeri, vendar na sunke. Takoj postavimo in Jean izkoristi moment ko lepo pihne in v luft. Rine ven, malo potone, potem počasi na levo za rob in je že nad grebenom.

Ko potegnem prvič, mi padalo najprej zagrabi lepo, potem pa je vso ohlapno (ali mi je ušlo preveč naprej ali je veter ponagajal ali oboje – ne vem…) in samo zlaufam čez rob, padalo pa čez mene v šavje.

Naslednje pol ure mi ga Igor pomaga otrebiti z šavja in potem še razplesti na travniku (hvala Igor).

V drugo me lepo odlifta gor in sem nad grebenom in potem samo še vrtim. Igor je v luftu takoj za mano. Najprej nad startom do 1300, potem vrtiva malo skupaj z Igorjem in še vrtim in še in še (ko se Igor že malo stran odpelje). Jean do Grčarevca in nazaj nizek in spet vri in proti Planini in čez polje in…

Ko enkrat naberem do 1600, se pomaknem bolj v smeri Grčarevca, tam še en lep steber do 1700 in potem proti Logatcu. Z lepo višino (1100) pridem do Logatca, potem pa se zaletim v čelni veter in gre samo še dol (in 15 naprej), da me je že strah, da ne pridem čez mesto. Namesto na koncu travnika ob stari cesti (kot sem mislil najprej) pristanem pri Mercator centru.

Zoranov let

Jean objavi, da bo toplandal in rešil svoj avto.

Jeanov let

Igor pa pristane na Planinskem bolj proti Grčarevcu

Igorjev let

in reši LCja. Kmalu me pobere v Logatcu.

 

 

Danes sva si z Igorjem hitro enotna: gremo na Krvavec, pa popoldan, da bo bolj mirno. JZ dopoldan ni tako močan, kot je napovedan, se pa malo zabaše zadaj za Karavankami proti Avstriji. Jean je najprej za, Mega zaradi zemeljskih obveznosti v dvomih in na koncu še Jean odpove udeležbo.

Tako smo ob 14.30 pod Ambrotom Saša, Igor in jaz. Naložimo se v LCja in vzamemo še padalca, ki bi se rad pošlepal kamorkoli gor. Med potjo se odločamo kam.

Pri hotelu gremo na oglede in ker piha kar dovolj in ker krave ležijo niže na pobočju, ostanemo kar tukaj (sicer bi šli na vrh Krvavca). Med tem, ko mi trije postavljamo, Igor iz logističnih razlogov odpelje LCja sončit na Plažo in je spet pri nas, ko smo že skoraj pripravljeni.

Prvi v luft štopar, potem odlifta mene, pa Saša in Igor.

Najprej sem že pod Zg.postajo in iščem in begam naokoli, medtem ko Saša veselo vrti v višini hotela. Potem le dobim lepo dviganje in vse steče. Saša se zapelje na Ambroža in potem počasi na pristanek.

Nad Z robom ujamem res krasno dviganje, s katerim pridem čez 2300 do baze in potem samo direkt na Javorov vrh, medtem ko tudi že Igor prihaja za mano. Naprej na Zaplato in Storžič… Še nikoli nisem tako na izi peljal to špuro. Občasno malo zavrtim in popravim višino, večinoma sem nad 1800 (tudi nad 2000).

Na koncu Kriške obrnem na okoli 1800 in do Storžiča, kjer naberem do 2200, še enkrat na Zaplati do 2200 in potem direkt na Krvavec (prvič suvereno priletel čez). Na Z robu spet naberem pod bazo do 2200 in zapeljem proti Kalškemu. Pa malo naprej od Zvoha ugotovim, da mi pokaže tudi 55 in seveda cviknem, kako bo nazaj. Pa itak je že okoli 2000 vse mrčasto in Grintavec in Kočna sta v bazi… in že peljem nazaj.

V začetku gre res malo bolj počasi, potem normalno. Saša javlja po postaji, da ravno rešuje LCja in to brez tehnološke podpore zagotovljene in zaračunane sedežnice, ki so jo kar ustavili pred napovedanim časom…

Čez Kriško se zapeljem še malo v smeri Kamniškega vrha in Kamnika, pa spet obrnem in res v močnem Z pririnem nazaj na Ambrota. Igor je tudi že nazaj nad Štefanjo. Še malo sem in tja in nabiram, dokler se Igor ne zapelje na pristanek.

Igorjev let

Sam pa sem na tleh malo za njim.

Zoranov let

Moj najlepši let do Kriške in nazaj. Višina je zakon 🙂 .

Še vizualizacija

 

 

Potem pa še zaključno druženje Pod Lipo, kjer edini kelner ne uspe izpolniti strankam želje, ki jih sprejema. Ker sploh ne zmore vsega, kar se od njega pričakuje, si pomagamo tudi sami. Še Igor se vključi in postane Le Chef (ugaslega) sladolednega bara…