Padalska jata

Zjutraj precej sluzasto, po tleh mokro in več ali manj po celi SLO vse v oblačnosti (od nižin do višav). Na vsak način bi nekam šel in iščem kakšno luknjo. Igor je skeptičen in odlaga odhod. Ob obali potem še nekaj dežja.

Ob 12.30 odhod z LCjem izpred mojega Hoferja s ciljem na Brestovici (sam pa razmišljam tudi o Vremščici, saj je napovedanega malo JZ vetra). Odpeljeva se v nekem sramežljivem mrčastem sončku, ki naju spremlja vso pot. Med potjo izveva, da se Kraševci že formirajo v smeri Vremščice. Potem se javi še Erzo (ki je itak včeraj zatrjeval, da danes ne more…), da smo ga pustili kar doma…

Odklopiva AC v Senožečah, da si greva ogledat situacijo na Vremščici. Preboj skozi sneg na zgornji start ne uspe, zato se vrneva na spodnjega in začneva cincati (predvsem jaz) ali je dovolj vetra za v luft ali ne (za letenje, ne za curažo). Kraševci so malo pred nama že odpešačili proti gornjemu. Zadaj proti Nanosu in Postojni vse temno in zabasano, spredaj se sonček le počasi kaže. Končno se Nevidni pojavi nad zgornjim startom, guncajoč na mestu in za njim še Bojan in Gorazd. Počasi rinejo naprej in jih kar lepo dviguje. In začneva postavljati tudi midva (čeprav dilema ostaja… ali sva tukaj v tem vetru dovolj visoko, da bo zagrabilo… spet jaz).

Postavim prvi (Igor se viteško ponudi, da me pride iskat z LCjem, če pocurim) in nekajkrat neuspešno poskušam startati (ob Igorjevi nesebični asistenci – počasi si že zasluži medaljo za pomoč starejšim občanom 🙂 ), pa mi vedno sesuje padalo v levo stran. Medtem prideta še Marko Valenčič in Rajko. Končno mi z motoviljenjem le uspe speljati in me takoj guncajoče začne močno vleči v levo proti nevarno bližajočim borovcem!! Nekaj sekund rabim, da ugotovim, da je komanda zafecljana okoli D-linije, potem jo toliko razrahljam, da vsaj  ne bremza več močno v levo in nekako držim smer ven, potem jo začnem razpletati… Ko le uspem, sem že dokaj nizek in se že vidim na Piki (ampak vsaj na borovcih nisem obvisel…).

Medtem starta še Igor, za njim pa še Marko in Rajko. Najprej nabiram višino po cm, potem dobim vedno lepše dviganje in končno sem čez 1000, nekaj nižji kot ostali, ki se pod velikimi bazami peljejo bolj ali manj naravnost ven proti letališču in v desno naprej. Še malo iščem in z lepim stebrom do 1200 in za njimi. Ko začnem zgubljati, nazaj in še enkrat naberem do 1300 in ven.

Čez letališče v smeri AC in Divače, še malo popravljam, vendar generalno zgubljam. Rajko je zacuril že malo prej in pristal ob cesti pri avtih.

Rajkov let

Nekaj za njim je na tleh Nevidni, ki se je vrnil nazaj od Lokev. Malo pred Divačo vidim Igorja, ki je nizek že v pristajalni fazi med daljnovodi.

Igorjev let

Obrnem in s 50+ do pristanka k Rajku in Nevidnemu (ki že odhaja svojim zemeljskim obveznostim naproti).

Zoranov let

Pristane še Gorazd.

Gorazdov let

Marko in Bojan pa sta pristala pri Lokvah.

Bojanov let

Rajko zapelje Gorazda, mene in Igorja rešiti avte, potem pa še na zaključno druženje v Divačo.

Danes pa grem kamorkoli, samo da bom vsaj malo letel (po potovalni odsotnosti zadnje tri tedne boleham in zaradi poslabšanja sem na popolni abstinenci že 10 dni…).

Igor sporoči, da so danes neke kombinacije za Žusem; Erzo ne more. Delux pa bi šel in sta z Igorjem že v navezi z Mojco.

Ker še vedno nisem zdrav, si na tako nesiguren teren ne upam  (napoved ni idealna, kar močna burja na Primorskem, drugje V, SV, močna inverzija in tudi sicer slaba sondaža) in se oziram raje po (toplejši) Primorski (Lijak). Pojetov Jože vabi na Zavrh (bolj hladno, pa JV piha na Krimu…). Potem zvem, da gre Nevidni z Gregorjem na Buzet (kjer je bilo včeraj fantastično) in že kombiniram tudi to varianto. Igor si tudi hitro premisli, ko zve za Buzet. Pa se pojavi še Erzo, ki ga tudi Aleš s šoferjem Ata Piršem s terena zvabi za na Buzet.

In sem ob 11.30 na Postaji na Vrhniki. K Alešu in Atu, še Erzo in gasa dol. Igor pobere Borisa na Mitnici in za nami.

Vija vaja od zadaj čez Movraž na Zavoj … kjer na startu sedita Nevidni in Gregor in ujčkata padala, saj piha konkretno od zadaj. Malo čakamo, malo modrujemo, pa nas občasni še močnejši sunki kmalu spravijo k reviziji cilja: Lijak.

Pustimo Gregorja in Nevidnega, da še naprej ujčkata robo in nazaj v SLO … pod Lijak. In kar naprej gor. Počasi pokriva in je kar mrčasto, piha pa lepo gor. Ker že dolgo ni deževalo in je končno bolj pomladansko in je že vse suho, imam danes novega Mentorja 5. V zraku skoraj nobenega. Takoj postavimo (prideta tudi Igor in Boris s Hermanom, ki bo tudi letel) in v luft: Erzo, Aleš, Zoran, Igor in Boris.

Nekateri takoj naberemo (vse gre gor in je že močno pokrito) V od starta, nekateri pa kar na Danijela in na Z (in tam začnejo z borbo). Takoj sem na 1300. Do Danijela, ker pa začnem zgubljati, obrnem in nazaj in na V še malo naprej od Skreta (tu se začenja bolj konkretno čutiti burja). Nazaj in čez štart še enkrat do Danijela (naprej gre spet hitreje dol). Spet nazaj čez Lijak. Aleš pove, da sta z Erzom že na tleh…

Erzov let

Piršev let

Igor se javlja s Krasa iz smeri Brestovice. Nekaj naprej od Zmajarske in bolj zunaj obrnem nazaj. Ampak nad 1200 je bilo treba že vse od starta ves čas bolj držati uzde in delati, saj se meša S, burja in termika in občasno kar zauga gor.

Zdaj se zunaj pred startom s 1100 odpeljem naprej vse do Škabrijela in kar po sredi doline nazaj na pristanek.

Zoranov let

Igor javi, da je obrnil pred Brestovico in pristal blizu Opatjega sela.

Igorjev let

Aleš gre z Erzom po njega, midva z Atom Piršem počakava. Pristane še Boris.

Bolrisov let

Še vizualizacija naših letov

Potem pa nazaj proti LJU. Vesel kot radio.

Danes pa res ni za nikamor. Kar nekajkrat dežuje, vse zabasano čez osrednjo SLO in na Gorenjskem, na Vipavskem in Krasu poleg tega še megla do podna. Se že sprijaznim, da danes ne bo nič, pa Igor po 15h pokliče, če bi mogoče le bilo kam za iti, saj se po napovedi mora sedaj malo spucat. Še pol ure nazaj je v LJU deževalo, ampak ob pogledu skozi okno vidim, da je res presahnilo. Predlagam Koreno in podražim Erza, ki na Vrhniki vidi celo nekaj sonca. Seveda je takoj na obratih in čez pol ure (16.15) smo zmenjeni v Horjulu.

Igorja mimogrede snamem pri njegovem Hoferju in v izogibanju cestnim zamaškom čez Podutik v Horjul s 15min zamudo. Erzo je organiziral Mojco za šoferko (ker se z Velkavrhi ni mogel uskladiti) in že vozimo gor. Ampak na Samotorico, ker bo tam baje bolje zaradi močno pihajočega Z. Čmokamo od ceste čez travnik, ki je danes še dodatno napojen, praktično v brezveterju.

Postavimo na koncu glave, ko se že začne naklon (in se ne pogrezamo toliko v blato). Igor vije roke nad blatno usodo, ki mu je preprečila, da bi vzel svoj stari odprti sedež (padalo je pravo – starejšega z več urami ne more vzeti…). Mojca nam meri veter, ki večinoma piha z desne od Z, pa tudi od zadaj pihne. Ko končno pihne od spredaj, Erzo spelje v svoji gorski opremi s pokrovčkom, ves v dvomih, če bo tole speljalo čez že odrasle smreke (tukaj se je začelo leteti, ko so smrekce šele sadili…). Pa spelje.

Erzov let

Igor za njim tako lepo visoko, da lahko celo še malo podrajsa sem in tja na robu nad dolino, ko se mu pridružim še jaz (tudi ne prav visok nad trofazno in smrekami). Zavijem na levo in dokler gre. In gre do Zagorice, tik zraven Erza v čmokast travnik.

Zoranov let

Igor pa nekaj metrov za nama, seveda z več km, ki si jih je priboril z onim drajsanjem gori…

Igorjev let

Pospravimo in z mimoprivozečo Mojco do Športne. Vsi smo zadovoljni, Igor še najbolj, ker sploh ni niti malo zasvinjal svojega (skoraj) novega sedeža ob tem pa ima enega novnov-ega.

Čez SLO nažiga JZ in edino luknjo vidim na Brestovici. Lokalci smatrajo, da bo, letalnega zanimanja pa ni – razen Igorja, ki pa lahko gre šele po 13h. Ko se peljeva dol, verjameva v vsaj 3 ure letenja (Kovk ravno naraste na 10/18, Lijak 8/12 JZ). Še v Sežani veter nabija, ko prideva na start pa komaj rahla sapica (JZ) in vse 100% pokrito. Pa še nežno rosi.

Začneva postavljati in sapca usahne in klobasa na drogu se obrne v Z in SZ. Ta obrat si najprej razlagava z dežjem, ki je šel desno mimo proti Lijaku in se hladen zrak pač zadaj zliva dol. Kar nekaj časa čakava, da spet dahne od spredaj pa le toliko, da namestitm padalo, potem se zgodba ponovi (to se z najino teorijo ne ujema več dobro, saj se je dež zadaj že odpeljal naprej za Lijak).

Spet čakava nekaj časa, potem pa izkoristim obrat, potegnem in se zapeljem dol. 3 minute…

Zoranov let

Igor samo pospravi in pride pome. Sklep je, da ne glede na to koliko močan JZ piha čez SLO, tukaj za griči, ki stojijo pred nami pač ni vetra, če ni tudi sonca…

Ker sva še pri moči, greva do noči še v raziskovanje za novimi starti in predvsem pristanki…

Zjutraj se z Igorjem skoordinirava za Vipavsko (čeprav pogledujeva tudi na Gorenjsko, pa je preveč nesigurno). Zjutraj doli sicer šajba, potem že napoved razvoja in možnosti dežja. Predlagam Kovk (malo zaradi sondaže, malo ker imam Lijaka že dovolj…).

Ob 11h zbor na Vrhniki. Še Uki se najprej prijavi, pa potem prestavi na 12h, za katero se uskladita z Jeanom (brez Mega, ki mu potem ne znese).

Pri mojem Hoferju me že čakata Mojca in Damjan in ko pride še Igor, gremo. In to kar mimo Vrhnike, saj si Erzo zagarantira sedež tudi pri Planinšku.

Pri Anji se zberemo ravno za polni Samov kombi, ki nas dostavi na Kovk.

Na startu že Valiča. Vetra ravno prav, je pa neprijazno pokrito s temnimi in tudi visokimi bazami, med katerimi sije sonček (na štartu je ravno lep sonček).

V luft drug za drugim in na Podrti gre kar močno gor. Z lepo višino bolj pred grebenom naprej proti Hublju. Igor in Janez sta spredaj in potineta kar kmalu čez proti Čavnu. Igor sicer v dveh poskusih, pa mu vseeno ne znese.

Igorjev let

Kot tudi ne Janezu.

Janezov prvi

Damjan z lepo višino potegne od Hublja ven nad dolino in se že vidi na Lijaku, nekaj za njim še Mojca. Pa Mojca kar kmalu odstopi.

Mojčin let

Damjan pa kar nekajkrat poskuša in se vrača nad greben in ko je že skoraj zmagal s priklopom Čavna, se zapelje preveč ven in ima potem ogled Vipavskega križa iz zraka.

Damjanov let

Tudi Erzo (ki je taktično startal za večino – na startu in tudi naprej s Hublja) se visok odpelje s Hublja proti Čavnu, pa potem, kot eden redkih, pristane pri Anji.

Erzov let

Jaz pa od Hublja naprej proti Predmeji, pa me kmalu ustavijo dežne kaplje, zato obrnem. Tudi Uki je že v zraku in nazaj voziva blizu skupaj. Do starta in še enkrat do Hublja in nazaj. Uki javlja, da mu preboj na Čaven ni uspel in sede v Lokavec.

Sedaj sva na Podrti skupaj z Jeanom, ki startuje in toplanda na start. Odločim se, da bom nadrajsal vsaj dve polni uri, zato še enkrat do Hublja in nazaj čez dolino skoraj do Planine in po 2h+ na pristanek.

Zoranov let

Jean pride k meni, ko pospravljam (je toplandal tudi za konec in rešil Ukijev avto), medtem ko Erzo pobira Ukija in Damjana. Ostale je že pobral Samo in jih še enkrat zapeljal gor (Igorja, Mojco, Planinška s kolegom,…).

Uki, Erzo in Jean domov, midva z Damjanom pa čakava na štartajoče (gor so sedaj tudi sunki do 14+ in morajo malo počakati…). Zadaj za Kovkom je res grdo črno in občasno tudi grmi. Janez  (kljub vetru) na koncu le odleti (in kasneje še kolega), medtem ko Mojca in Igor odstopita, zato jih greva z Damjanom iskati.

Ko se peljemo od zadaj proti Logatcu, prijavi Janez neverjeten drugi let (ampak mu niti nismo preveč nevoščljivi…).

Janezov drugi

Še vizualizacija letov: