Padalska jata

Ker je za danes napovedanega nekaj sonca (mogoče) le na daljnem vzhodu, se oziramo tja. Največ je k odločitvi za Ravno goro prispevala Mojca, ki nas je povabila tja že včeraj. Nekaj sramežljivih misli je bilo tudi o Lisci (in celo Maliču), ki pa sploh niso bile resno obravnavane…

Ob 9.30 se Igor in Erzo naložita v LCja in gor. Mojco počakamo v Vidmu (pri Ptuju), kamor pripelje še očeta Marjana, ki ga je določila za šoferja. Pokritost se zmanjšuje in sončka je vedno več.

Na startu je kar precej J vetra, zato začnemo modrovati, sušiti padala in nekateri celo zadremajo. Generalno se veter le nekoliko umirja in okoli 14h se pripravimo (čeprav pričakovanih baz še vedno ni). Prvi v luft Erzo, ki takoj navije.

Jaz naslednji in me samo lifta gor. Malo naprej in potem v širokih zavojih (J, JZ je kar čutiti)  navijam in navijam z zanosom nazaj nad start. Erzo  zapelje v smeri Ivanca in je kmalu globoko pod mano (se mi zdi, da zelo zgublja – za njegovo raketo ne grem), zato še malo vztrajam in naberem do okoli 1650. Igor in Mojca sta tudi v luftu in le počasi nabirata. Zgubim dviganje, vendar bi rad počakal, da gremo skupaj nekam (proti Ptuju Mojca odsvetuje, zato ne vem v katero smer čez Haloze bi bilo najbolje  – s te višine je itak vse enako…). Zato porinem malo naprej nad start in se mi začne vdirati. In potem gre samo še dol in brezglavo tavam sem in tja in iščem.

V nekem trenutku vidim, da je Mojca že nekaj višja za mano, vendar ji ne morem slediti, saj tonem… Igor tudi nabira in zgublja pred startom. Ne najdem ničesar več konkretnega in ko pridem pod start se začne še razmetavanje. V močnem rodeu pristanem na uradnem pristanku. Ko bi vsaj s 1600 odpeljal kamorkoli – bi z glajdom naredil bistveno več km…

Zoranov let

Ko pospravim, pride oče Marjan z LCjem. On z Mojčinim avtom domov, jaz pa v pobiranje v smeri SV. Na koncu Haloz je prvi Igor.

Igorjev let

Potem nadaljujeva skupaj do Mojce.

Mojčin let

In še vsi trije po Erza.

Erzov let

Za danes napovedan ne preveč obetaven dan z JV in pooblačitvijo čez opoldan in dežjem zvečer. Tako, da sploh ne delam planov, dokler me Erzo ne spravi na obrate, da je treba na Gozd (včeraj ni letel…). In sem za. Ostali se ne grejo (še najdlje je v dilemi Igor).

15.00 Britof (Erzo) in z LCjem na pristanek (naloživa še edinega živega tu spodaj) in gor na Gozd. Piha idealno, je pa že precej pokrito. Malo taktiziramo, potem v luft: Erzo, jaz in Jan (Klopčič). Erzo takoj zavrti Zena in pobere in izgine (in z njim tudi komunikacija po postaji…).

Jaz se matram kar nekaj časa cca 100m nad startom in počasi nabiram in zgubljam, dokler le ne najdem dovolj dviganja do vrha Kriške. Prehitro se s 1500 odpeljem vzdolž grebena in začnem curiti. Spet nazaj na Z vogal Kriške kjer zgubim skoraj do polovice, da spet najdem dviganje. Sedaj vrtim, dokler gre in se šele s 1700 odpeljem na V. Peljem se kar zunaj in držim višino z rahlim dviganjem kot po putru. Če ne bi bilo na 2000 grdega črnega pokrova, bi bila poezija: razgledi, popolnoma mirno. Črnina okoli Krvavca se celo malo razsvetli, ko se mimo Storžiča na 1800 peljem naprej do Zaplate in do Javorovega vrha. Naprej ne grem in obrnem in se v rahlem dviganju peljem nazaj kar zunaj nad dolino (še vedno po putru – baza se je spustila na Storžiču na 1900).

Začne kapljati, zato grem še bolj ven, vendar ne spušča in sem na 1900. Nazaj proti Krvavcu je vse v sivini dežja, naprej proti Gozdu pa se kaže bolj svetel konec temnega pokrova. Dežuje vedno bolj, zato potegnem ušesa in z -1.5 do -2,5 lepo mirno tonem naravnost proti pristanku. Na višini Gozda vidim našega kompanjona Klopčiča, ki zbija z wingoverji in kroženjem. Ko na 1000 spustim ušesa moram kar pošteno pumpati, da se padalo spet postavi (mokrota !?), pa me takoj spet liftne gor. Še enkrat ušesa skoraj do tal (600 ASL= cca 150 AGL) in po pumpanju spet liftanje gor in začne se konkreten rodeo.

Klopčiča odlifta za 100m gor in se zapelje naprej na naslednji travnik,

Klopčičev let

jaz pa z nekaj manevriranja pristanem na uradnem.

Zoranov let

Pospravljam v kapljanju.

Erzo je pristal po napolnjeni uri na uradnem v Cerkljah.

Erzov let

Ker je bilo v Cerkljah že vse v dežju, mene pa je sledil na 1900, je vmes že večkrat v skrbi poklical (nujno si mora zrihtat postajo 🙂 ).

Jan me zapelje gor po LCja, v katerega se zbašem v nalivu.