Ko pridemo gor na planoto, je vrh Kavčiča je še vedno popolnoma v megli, vendar se vseeno optimistično odpravimo naprej proti njemu, saj se prepričujemo, da se baza počasi dviguje…

Baza se res začne dvigati, ampak prav ven ni bilo nikoli. Na štartu piha jug – iz strani, in to tako močno, da ima Zoran tudi z M24 pomisleke (izmerjeno 7-9/10,5) . Jaz z enako kvadraturo ampak manj kg se vseeno pripravim. Počakam na prvi miren interval, pa me zabriše nazaj. Pa na drug interval – ista zadeva.

V tretje gre rado, pravijo, pa ga dobim nad glavo, stabiliziram, pa sem že v luftu. Odnaša me desno proti Rakitovcu.

Sledi čudovito jadranje ven in not iz meglic, nekaj časa sem imel celo sonce!!! Držalo je samo na tistem ovinku – do tam, kjer smo pustili LC-ja, zaradi smeri vetra.

Zoranov komentar: ko je Jeana končno odneslo v luft imam tudi sam M-a raztegnjenega malo niže pod vrhom v šavju (da bo malo manj vetra…) . Veter je kar ves čas konstanten. Ko ga prvič dvignem, da ga poravnam, mi ga zabije nazaj v šavje nekaj m više. Ana mi pomaga trebiti tečne rože. Drugi dvig je že namenjen startu, pa grem spet nekaj m gor proti vrhu in padalo mi zabije v še več šavja. Če ne bi Ana vrvic hitro in spretno otrebila z grma, bi jih sam še zdaj obiral 🙂 . Sedaj sem že skoraj na vrhu pri križu in tu ni več toliko šavja, tako da je naslednji dvig uspešen. Ko potegnem, se obrnem in stopim v zrak. Malo zavjugam in celo malo drži, potem se odpeljem skoraj do Lipnika in pristanem dol v Rakitovec.

Zoranov Kavčič

Zoranov Kavčič

Jean še kar nekaj časa jadra, potem gre pristat na plato k LC-ju.

Jeanov Kavčič s pristankom pri avtu

Jeanov Kavčič s pristankom pri LC-ju

 

Mislim, da smo vsi več kot zadovoljni z današnjo pohodniško – letalno avanturo (vključno z Misty) 🙂

Včeraj kot strela iz jasnega – fašem dežurstvo za vikend, ampak po enem tednu ne-letenja sem se kar “zbunil”, da bom od 13-17h offline. Snežinki se odpovem, malo zaradi omenjenega razloga, predvsem pa, ker me ne vleče. Nekaj šihtovskih obveznosti zrihtam na poti – cca ob 11:15 smo zbrani v pUNČKAmobilu še jaz, MegaByte in MirkoSan. Via Lokavec, kjer nas čaka Samo s kombijem. Nekaj časa čakamo še na Pojeta, ki se je z izgubljeno-najdeno Mantro zataknil pri Anji. Vmes prileti še sošolec iz faksa, ki ga nisem videl že … od faksa. Me je zagledal ko se je peljal z družinico mimo – grejo hodit na Čaven. Mi pa letet. Se dogovoriva, da se gor vidiva – se nisva.

Potem pa prileti kar en avtobus Gorenjcev – od kje so se našli? Naštel sem jih 21.

Prvi potegne Poje in po nekaj minutah žalosti nabere, in se odprelje proti Lijaku. Potem nekaj pogumnih gorenjcev, veter pa vedno bolj slab – vedno bolj iz leve (S). Od naših se opogumita Mega in pUNČKA, pobirata pri Predmeji, ko MegaByte reši svoje MegaProbleme z MegaVariom. Pridruži se jima Meri in ko opazujem ta vriskajoči uspešni trio iz tal, še jaz odrinem in se jim poskusim pridružit. Mirko pa bolj zunaj, nad Lokavcem, odvije proti Lijaku.

Okrog ovinka je bilo super – šlo je do baze, močna dviganja. Do Lijaka OK – Daniel pa Škabriel pa samo dol. Nazaj tudi uspešno, Kovk je že obrnil, Nanos v senci, a vseeno skočim nanj iz 1500, vendar tako kot vsi ostali – sem pri tem podvigu premagan.

Lepo letenje – pasalo po dolgem času, a kot vedno – šeeeeee biiiiii 🙂

Kako je bilo na tekmi pa prepuščam besedo KastnerManu.

Danes pa že malo težko zdržim. In moram nekam skočit. Tu, na Lisičju imam še dolg (da ne omenjam, da ga je šel Erzo, po skupnem začetnem ogledovanju, sam odletet…).

Ko pridem do gradu, piha pod cesto na travniku idealno in takoj postavim. Nekaj imam zapletene štrikce, ampak takoj uredim.

Potegnem in po položnem travniku v luft in do šavja, ko zavijem v desno in lepo pristanem.

Zoranov let

Zoranov let

Od prihoda, let s pospravljanjem in hojo do LCja 30min. Malenkost. Mimogrede. Še kakšen…

Se pripeljem gor do cerkvice in parkiram ob cesti. Piha idealno gor od AC. Ni mi jasno, zakaj je Jože startal čisto v kotu ob gozdu pod cesto…

Postavim pod cesto pri avtu in potegnem prvič. Padalo skoči gor in se po nekaj korakih prevali v levo po pobočju.

Postavim drugič – sedaj čutim, da pihne kar močno z desne. Potegnem bolj proti desni, pa se po lepem dvigu in cca 20m laufanja padalo spet zvali v levo.

Tretjič enako (čeprav sedaj ni pihalo skoraj nič). Sedaj natančno pregledam štrikce in najdem velik vozel med komando in linijami. Razpletem in postavim četrtič.

Potegnem in padalo gre sedaj lepo gor, ampak sploh noče lepo prijeti, dokler se ne zaustavim in pade čez mene – vidim, da sedaj kar močno piha od zadaj.

Za peti dvig kar nekaj časa čakam, da neha pihati od zadaj. Ko je končno nula, potegnem, laufam kot nor, pa me noče dvigniti do pregiba, ko sem za trenutek le v zraku, da me potem spusti in se podrajsam po vseh blatnih krtinah in sem usran 100%. Ko nabiram padalo, piha po hribu dol vsaj 5m.

Za šesti dvig spet čakam skoraj pol ure. Ko le neha pihati od zadaj spet potegnem in laufam in laufam in preskakujem krtine in sem meter ali dva v luftu, pa spet skakljam in tako do podna…

Naberem in nazaj gor in čakam na sedmi dvig. Zdaj skoraj konstantno piha od zadaj, za trenutek z leve, včasih z desne, le gor ne… Imam dovolj in začnem pospravljati. Pa naenkrat lepo pihne gor, tako da lahko postavim celo zidek. Spet skočim v blatne tangice in se vpnem. Veter pa spet od povsod, le od spredaj ne.

Čakam in čakam in dočakam, da pihne gor in potegnem in laufam in sem v zraku. Nad dolino in v desno ob cestici, ko me kar nese, ker imam seveda veter spet od zadaj. Kljub temu lepo pristanem…

Zoranov let

Zoranov let

V sedmo gre rado… Polni dve uri… Toliko o še kakšnem mimogrede; malenkost pa to 🙂

Po dveh bolj ali manj deževnih dneh (čeprav so nekateri tudi kje leteli…) je danes napovedan lep, sončen jesenski dan, z meglo v dolinah do poznega dopoldneva (ali pa ves dan…). Na Vipavskem je že zjutraj šajba, žal pa je na Lijaku tekma Snežinka in me tja preveč ne vleče. Erzo objavi zbor za 11h.

Na Železniški sva le midva, Igor gre v svoji režiji, naši mladi tekmovalci (Jean in Kastner in netekmovalec Uki), so že na Lijaku. Pobereva Mega na Uncu in gasa dol, saj sploh ni več debate o kakšnem Čavnu (da ne omenjam Nanosa V…). Gremo pod Lijak in s Samovim kombijem na start…

Gužva ni prevelika, vetra pa tudi še ne. In krožimo po startu in modrujemo in… Tekmovalci dobivajo navodila in se počasi pripravljajo. Erzo zažene paniko, ko malo bolj pihne gor in z Megom postavita in odletita in nabereta… Potem gredo v luft tekmovalci in ko se sprazni, počasi postavimo še navadni padalci. Vmes je odletel tudi Uki, za tekmovalci pa midva z Igorjem in kasneje še Saša.

Levo od starta hitro naberem in proti Zmajarski. Ker popolnoma zacurim, vmes še enkrat popravim do 1200 in do Skreta, kjer naberem do 1300. Ker je više gori še S in živahno, me naprej ne mika (pa tudi Erzo in Mega že prihajata nazaj s konca Čavna) in obrnem nazaj proti Lijaku  in zasledujem Erza in pobiram za njim. Pa mi hitro uide v višave in naprej, tako da spet sam do starta, pa naprej nizek na Danijela, kjer naberem in proti Škabrijelu. Zadnje pol ure mi že najeda živce brenčanje postaje, ki jo ima nekdo po pomoti konstantno pritisnjeno, jaz pa svoje ne morem blokirati ali ugasniti, ker jo imam zadaj v sedežu…

Na Škabrijelu se znajdeva skupaj z Ukijem in skupaj vrtiva nad vrhom, dokler ne navijem v bazo (1100) in se odpeljem nazaj proti Lijaku, medtem ko gre Uki naprej za Erzom in Megom proti Sabotinu. Ves nizek pridem pod start, pa se le nekako spajsam spet na 1200 in do Zmajarske in Skreta. Še vedno aktivirana nekogaršnja postaja mi je živce požrla že do konca… Naprej proti Ajdovščini se mi še vedno zdi preveč S vetra in v veter, zato se zapeljem ven nad dolino in nazaj na uradni pristanek.

Zoranov let

Zoranov let

Med pospravljanjem pristane Jean, ki je uspešno speljal tekmo do cilja.

Jeanov tekmovalni let

Jeanov tekmovalni let

Domen je menda v prvo scuril

Domnov prvi

Domnov prvi

in šel še enkrat gor in je še v luftu. Potem še nekaj časa nakladamo, da pristane Uki,

Ukijev let

Ukijev let

nekaj za njim Erzo

Erzov let

Erzov let

pa Igor

Igorjev let

Igorjev let

in tik za njim Domen drugič.

Domnov drugi

Domnov drugi

Ko smo že skoraj sami na pristanku (s štamprli Kantetovega hruškovca) , pristane zmagoslavno še Mega

Megov let

Megov let

(ki je danes tekmoval z Erzom – nas je obvestil po pristanku…)

Še vizualizacija letov: