Padalska jata

Danes zjutraj je sicer napoved vetra podobna včerajšnji, dejansko pa je vetra manj, sploh tukaj v Robanovem kotu.

Hitro gor na strm travnik pod Vršnikom (ki ga je Erzo poimenoval Robanov kot). Idealno piha gor (termika), čeprav visoko gor še vedno nosi oblake s S.

Postavim M24 in ga lepo hrbtno dvignem, stabiliziram in stopim v zrak.

Le 2-3 krat rahlo rukne, sicer pa v lepem letu zaokrožim nad Govcem in pristanem na travniku pod kmetijo…

Zoranov let

Prvotni namen danes je bil sicer odleteti z Raduhe, pa sem zaradi napovedanega orkanskega S,SV (10-20 m/s na 2000) pustil padalo v avtu in sva samo odpešačila na vrh (in tudi dol 🙁 ). In res je bilo na vrhu več kot 10m S…

Ko pa si enkrat spet v dolini, se ti zdi vse lepše in za konec dneva si vseeno želim vsaj pogledati na kak malo nižji start (npr.Haudej).

Ko se mimo Govca zapeljeva po cesti gor, nama s parkinga pomahata … Mateja in Luka z naraščajem 🙂  !! In takoj zapeljem nazaj in malo poklepetamo in se potem vsi naložimo v LCja in gremo gor (itak, da bo preveč pihalo…).

Na prečudovitem planinskem travniku (po Lukovi izjavi lepši start kot Gozd) pa skoraj nič ne piha. Mogoče občasno z leve ali rahlo gor. Seveda sem takoj za akcijo (M24 + tangice), Luku ponudim svojo težko opremo, pa hoče najprej mene videti… Raztegne mi padalo, medtem ko se naštimam.

Zalaufam, ko rahlo potegne gor in speljem. Najprej normalno odpeljem naprej, potem me malo nabije gor, poskušam malo zaviti v desno, pa padalo kar nosi po svoje in grem s -3 do -4 dol. Ko odvijem v levo nad dolino, se mi vdre in me po slapu splakne tudi z -7 dol. Nad travnikom pri Govcu sem še visok in zapeljem čez drevesa na drugo stran potoka, da zbijem višino in obrnem v dolino gor proti vetru, pa praktično obstojim na mestu (z M24 5-10 naprej !!!) in z -3 do -5 po liftu dol na spodnji konec travnika. Sploh ne morem več čez drevesa na drugo stran !!

Zoranov let

Na tleh v močnem vetru komaj naberem padalo in čez potok do Govca, kjer pospravim.

Hočem odsvetovati Luku start, pa se že peljejo dol…

Za danes je napovedan »sodni dan« (orkanski veter, toča, nevihte,…) in zato zjutraj hitro poiščem še kakšno nizko krtino v bližini.

To travnato poseko nad gradom Goričane sem si že ogledoval od spodaj in zato ob prihodu kar vzamem projektno robo in po strmem potacanem travniku gor. In čisto na vrhu čredica krav, ki poležava na mojem startu 🙂 . Grem za pastirja v gozd in se naštimam.

In potem nazaj z nabranim padalom in s šibo odženem krave v nasproten konec. Postavim v razmazane kravjeke in tiste neuničljive rože. Kot zanalašč so štrikci nekaj pomešani, kar mi jemlje dragoceni čas. Najbolj pogumne krave (ali pa bikci, ko vidijo rdečino Rooka ?) začnejo namreč tacati proti padalu. Le nekako razpletem in čredico spet odženem v nasprotni kot.

Hitro se vpnem, potegnem, padalo gre čudovito gor iz neuničjivih rož (kravjeki niso ovira), stabiliziram (rahlo namreč piha gor) in ne da bi zdrsnil na kakšnem kravjeku, lepo odletim (neverjetno, kako je to ratalo v takšnem sranju – dobesedno in v prenesenem smislu :- ).

Visoko nad hišami do prvega travnika, pa čez cesto na spodnjega in kar noče dol. Zabremzam Rooka do konca in tik pred koncem travnika stopim na tla.

Filmček leta

Zoranov let

Vesel ko radio. Novnov…