Padalska jata

 

napiše Jean

….

 

Po enotedenski prostovoljni prisilni prizemljitvi se danes počutim zadovoljivo. pUNČKA je spraševala za popoldansko akcijo, Erzo pa je že zgodaj podražil z Grmado. Najprej sploh nisem nameraval nikamor, potem pa mi je (glede na počutje) vedno bolj spravljalo na obrate in na koncu se kar odpeljem proti Planini, da vidim, kaj se »dogaja«.

Ko zavijem na Uncu z AC, ravno javi Jean, da je pristal v Predjami. Iskra (tudi že na tleh) ga gre iskati z Megovim avtom, vmes pa pobere tudi Mega, ki je pristal nekje pod Strmco (?). Na Lohači počakam, da se vrnejo in presedem k njim, da nas Mega odpelje gor.

Na startu piha še vedno OK (občasno malo bolj ali manj, vendar gor -JV). Jean bo šel še v tretje, Iskra se odloči, da ne. Potegne Jean, lepo odleti in hitro nabira. Jaz sem kar malo šibek v nogah in ko potegnem, ugotovim, da imam gurtne v zicu nekaj zafedlane prek vpetja (jasno, saj ne more biti vse v redu), vendar odletim in se v zraku naštimam, kolikor se da. Najprej lepo pobiram in kar jadram sem in tja, ob Megovih zemeljskih navodih s starta, potem pa začnem zgubljati in počasi scurim v poden.

Tudi Jeanu (v tretje) ni uspelo pobirati po začetnem uspehu in pristane skoraj hkrati z mano.

 

Ful sem vesel, da sem spet operativen (da sem sploh letel, saj sem nameraval samo zapeljati se dol).

Med pospravljanjem pUNČKA javi, da prihaja z Ukijem in Alešem na prizorišče…

 

….

napiše Jean 🙂

SZ, koprena, močna inverzija in družinske obveznosti me odvrnejo od konkretnih planov, vseeno pa iztržim skok iz Šilentaborja, moj drugi iz tam, ampak prvič iz “pravega” mesta. Na štartu razmere idealne. V zraku z Ano opazujeva jato ptic, ki krožijo nad grebenom, a visoko ne grejo. V luftu stratokumulusna oblačnost, prihaja pa koprena iz J / JZ. Takoj po vzletu poberem najvišje nad štart (cca 900m), kasneje ne pridem več na to višino. Cel greben drži, ampak na dinamiki, ne na termiki. Ko celo območje pokrije senca, se vržem čez v Zagorje, dokler še lahko, za lažjo logistiko.

XC Slivnica, 4. dan. razmere že nekaj dni bolj tako-tako, ampak to ne ustavi naše preletaše, da odpeljejo kakšno dobro špuro.

Prisotni: Franci, Erzo, JanKo, Jože, v drugem avtu jaz, Mega, Nevidni in malo kasneje z zemeljsko podporo še Delux.

Ko prva ekipa že postavlja mi prispemo. En za drugim se zmečemo v luft in po par minutah borbe prilezemo do 2000 in dalje. JanKo proti Brezovici, ostali proti Sv. Vidu. Jaz po prvem stebru ne najdem čisto nič več in sedem dol pri Naredih. Naredil nisem dosti.

Ko pospravljam zapelje Mega čez mene in izgublja, a pri Sv.Duhu kupi drugo vozovnico in po drugem stebru zbluzi do Velikih Lašč.

Ker sem “bogu za nogu” in mimo ne pripelje niti en avto, zdi se mi, da so še vsi v luftu, zato ne vem kaj narediti in (prehitro) izkoristim “Jolly”-a in pokličem starše za reševanje. Znano mi ni bilo, da:

• je v luftu Delux nad Slivnico, z zemeljsko podporo Špelo
• je JanKo scuril pred mano in se že rešil do pumpe, kjer je moj avto

Da pa je Jolly še slabše izkoriščen: ko mimo mene pripelje tretji avto in so starši že na Blokah, se ustavi (takrat sploh štopam ne več), me vpraša kam grem. Odgovorim proti Cerknici. V avtu je nek oče z dvema hčerkicama, ki je na izletu – ogled rimskega zidu “Claustra Alpium Iuliarum“. Zapelje me lahko do Volčjega jezera (kasneje si premisli in me zapelje še dlje – do Nove vasi). Med potjo jaz malo povem o svojem hobiju, on mi razlaga o tem obzidju – veliko novih informacij.

V Novi vasi me pobere “Jolly”. Prišla sta oba – navigacije na telefonu jima ni ratalo zrihtat, sta pa opremljena s papirnatim zemljevidom. Ali bi me našla? Vprašanje ostaja odprto.

Povesta, da sta na Bločicah opazila pristajati modro-črno-belo padalo. Vžgem live tracking: Delux! Dvignem telefon, pravi da ga gre iskat Špela in je že skoraj tam. Bi pa šel še enkrat gor.

JanKo se javi, da je že pri avtu.

Odlično, vse se poklopi. Fotr in JanKo lahko rešita oba avta na Slivnici, jaz grem pa z Deluxom na novo rundo.

Drugo rundo kar vetrovno na štartu pa tudi v zraku. Držal je sicer cel greben, ampak vse spihano, čez 1400 mi ni šlo. Delux pa pride neki na dva jurija, sem pa tja, pa take fore.

Ostali pa …

Erzo danes skliče Slivnico za ob 12h na startu. Pa se meni kar ne da, saj ne verjamem, da bi 2 dni zapored (meni) lahko ratalo super na istem startu. In se z Edom že dogovarjava za Karavanke (Krvavec). Pa le pogledam sondažo in kamere, ki kažejo že kar neke baze okoli grebenov in vrhov. In potrdiva Erzu in z LCjem gasa dol.

Na pumpi v Cerknici počakava Jeana, medtem ko Pojetov avto naloži poleg lastnika, Erza, Mirka in šoferja Žiga še Nevidnega, ki kljub nevidnosti naredi kar gnečo v vozilu (komot bi lahko šel z nami, pa se blazno mudi na start 🙂 ). Žan je kmalu tu in gasa gor.

Na startu piha Z, JZ, večinoma z desne, na momente močneje, prva grupa pa se še pripravila ni.

Postavljamo še mi trije, ko odleti Erzo in začne curiti, za njim Poje, pa potem Mirko ko izgubi potrpljenje (ko čaka Nevidnega,… ki pa čaka na boljše pogoje…). Potem pa jaz in za mano Nevidni, Žan in potem še Edo.

Jože je že nabral in nekam izginil, Erzo se bori za preživetje po celi Slivnici (tudi že na Z delu pri Cerknici, kjer se le pajsa gor). Jaz pa kar hitro dobim dviganje skupaj z Mirkom pri koči in najdem steber in začnem navijati. Nevidni je zraven, nas hitro nadleti in potem vrtimo in vrtimo in vrtimo – do baze do 2300. Nevidni res postane neviden v bazi, Mirko tudi malo, jaz odpeljem naprej ven in sporočim Nevidnemu, da naj nas sedaj vodi kam in kako. In gremo proti Blokam. Za nami kmalu pripelje tudi Erzo  in visoko zgoraj še Poje. Tudi Žan je kmalu za nami (čeprav ga jaz ne vidim). In potem ena sama uživancija okoli 2000. Eden drugemu kažemo dviganja (no v glavnem Erzo, Nevidni, pa tudi Mirko je nekajkrat prvi spredaj v stebru). Do Sodražice smo skupaj, potem se Mirko najprej zapelje po svoje proti Ribnici, jaz pa kar ne morem dohiteti prvih treh (v višino).

Mirko se rešuje na grebenu pri Sv.Ani in jaz sem tu tudi že »nizek« (1100) s S, SZ vetrom, ki me kar bremza. Mirko se odpelje proti Kočevju, zagledam Žana malo nad grebenom, ki porine naprej, meni je vse prenizko in obrnem na desno za Mirkom. Pa dobim spet močno dviganje, ki pa je tako razgonjeno, da naberem le do 1700 in z 50 naprej proti Kočevju. Mirko pristane pri pumpah pred Kočevjem.

Komentarji Mirku

• Dušan Kogoj : Toooooooo Mirko!!!! [20.07.2016 15:29]
• 2.Stane Bajt : Čestitke.Ne bom nikoli pozabil, ko si nekoč na Slivnici dejal: pa kako vam to rata. Evo, takole. Vesel zate še pa še. [20.07.2016 15:52]
• 3.Jean Caffou : Bravo, pa nikoli nizek. Super! [20.07.2016 18:50]
• 4.Zoran Gaborovič : Bravo, Bravo !! Pa skoz si po postaji nekaj cvilu, da ne boš nikamor odletu – ko si že zdavnaj odletu :-)) [20.07.2016 20:00]

 

Jaz pa z 1400 in v dviganju čez njega in čez vse Kočevje do konca doline za Livoldom, kjer obrnem nazaj v veter in pristanem ob glavni cesti (z vetrom v rit ?!).

Edo je pristal blizu Velikih Lašč

 

in je že na poti nazaj na Blokah. Poje mora dol v Trebnjah, ker ima nujne zemeljske (in podzemeljske) obveznosti.

Žan pristane v med Krko in Žužemberkom.

 

In filmček tukaj

 

Erzo  in Nevidni pa nekje okoli Novega mesta.

Pospravim in s štopom do Mireta na Mol – oba sva vesela kot radio. Ob proslavljanju počakava da Edo reši LCja s Slivnice, medtem ko Žiga (ki je ves čas sledil Pojeta, da ga pravočasno odpelje na omenjene obveznosti) reši Pojeta in Žana.

Ko pride Edo, odšibamo direkt proti LJU. Ko smo že  pred LJU, javi Erzo, da sta z Nevidnim pristala v Mirnski dolini.

Še vizualizacija

 

 

Super dan !! Super letenje !!  Užival, kot že dolgo ne (če sploh kdaj). Moj najlepši let s Slivnice kadarkoli  (do danes je bil včerajšnji 🙂 )…