Dopoldan posvet z upravnikom Slivnice Kosom glede idealne ure vzleta iz Slivnice. Dorečemo 11.30 iz Vrhnike. Z Jožekovim kombijem v Cerknico in gor na Slivnico. Na štartu na trenutke prižge močneje a še užitno. Sodelujoči in po štartih mestih smo bili Emil, Erzo, Mirko, Samsa, Mega, Iskra, pUNČKA, Uki (tandem s hčerko), Jaz in kot zadnji iz skupine Delux.
Emil, Erzo, Mega in Mirko lepo naberejo eni 2000 eni malo manj. Ostali se borimo nižje. Mega in Erzo odletita z vetrom JZ a le Mirko tiši nazaj v veter in precej nizko preleti vzletišče! (To se ne dela. Sploh če bi bil še močnejši veter bi se poigral rotor s pilotom)
Mene po štartu na desno kar požre med borovce in se odpravim bolj levo zunaj od štarta kjer le zagrabim sprva razje*an steber a potlej čez inverzijo kot po maslu in tudi močno gor. Smeji se mi in ko sem blizu 2000 začnem opazovati kje sta Mega in Erzo. Ne vidim ju in se prepustim vetru.
Pogled proti Borovnici
Upal sem, da bo prijelo zadaj nad Ravnikom in okolici. Vmes pa po postaji poslušam dogajanje iz zahoda. Mirko javi da je obvisel. Samsa pa v istem trenutku z ušesi na pristanek. Ravno tisti trenutek Faaca prispe na vzletišče Slivnice. Začne se reševalna akcija št.1.
Reševanje ročke od rezerve
Na frekvenci veliko prometa, ki mi megli koncentracijo ravno ko nekaj prijemlje. Ne morem ga zadosti nabrat in na koncu scurim na velik pašnik med Godičevim in Strmco (Ne tisto Strmco k jo vsi poznamo!) Pri pristajanju me je gonilo kot že dolgo ne in sem bil kar srečen, da je padalo (Rook1, ki je še vedno super padalo :)) tako odpustljivo, čeprav se mi zdi da sem ga lepo krotil. Po tleh močan veter, ki mi dela nemalo preglavic pri zlaganju krila.
Domnov Pristanek
Domnov let
Komentar leta: Slivnico rutinirano poberem na 2k takrat se odločim za preskok. Vmes dekoncentracija zaradi M.M. na drevesu. sem pod inverzijo in ne morem pobrat! Na pristanku živahno kot že dolgo ne. Sem zadovoljen da vozim Rooka 😉
V tem času sta pristala tudi Mega in Erzo. Imela sta podobno špuro le, da pristaneta vsak po svoje. Mega na Veliki Ilovi Gori, Erzo pamalo prej v Dobre Polju.
Erzov let
Komentar leta: Na sondaži smo videli grozno inverzijo na 1200, a smo se vseeno odločili za Slivnico, ne da smo ravno verjeli, da jo bomo prebili, a upanje umre zadnje. ŽIVEL APRIL!
Uki Polet s hčerko Nežo
Ukijev polet s hčerko (GPS zatajil)
Iskrin let
Jože pravi da ni uleten in zamuja na komandah
Emilov let
Emil je moral dol zaradi službe
Deluxov let
Precej nizek se je odpravil dalje 🙂
Erzo preko GSMa preveri kakšna je situacija na zahodu in oba Mega in Erzo sta zverzirana za povratke in hitro dobita štop. Mega le 2 do Unca 🙂
Sam dobim štop razmeroma hitro glede na redek promet. Dogovarjamo se, da me odložita na križišču za Bloško Polico in Cerknico pa ravno tisti trenutek v daljavi opazim da nekdo zlaga padalo. Napnem oči in opazim 2 Deluxa in njun avto. “Kar tukaj vstavite prosim!” jima povem, da sem čez polje opazil našo ekipo in počakam ob cesti v Novi Vasi, da me pobere naša zemeljska podpora 🙂 Boris še enkrat potrdi, da je reševalna akcija uspela saj je bil večino časa na zvezi z zemeljsko ekipo. Odpeljemo se v Cerknico na črpalko. Tam že čaka skupina pilotov kateri so pristajali pod Slivnico. Manjkajo le še Samsa, Faaca in pa naš “AcroPilot” Mirko. Čez 10 min. prispejo. Faaca vidno utrujen, Mirko prestrašen in Samsa čisto navaden saj je vajen dreves.
Faaca Reševalec No.1
Faaca
Vanjin let
Mirko Faaci ne mora plačat pijače, ker pogreša denarnico in tako se počasi začne reševalna akcija št.2.
Vmes Samsa zapelje reševat vozila kjer počaka še svojo dekle. Faaca si vzame svoj let, ki ga prej ni moral izkoristit.
Jaz in Iskra pa še malo pogledava po mestu kjer je Mirko tacal, če bi morda našla njegov tošelj. Pa ga nisva našla. Odpeljeva vozila dol v dolino, kjer se reševalna akcija št.2 zares prične. Mirko sumi, da jo je pozabil na zasilnem pristanku kjer si je slekel kombinezon. Od Faace dobimo navodila kam se usmerit, da najdemo Mirkovo smrekco.
V reševalni akciji št.2 prisotni oba Deluxa, Mirko, Iskra in jaz. Zapeljemo se zopet gor na Slivnico (zame že tretjič!) do štroma kateremu sledimo po pobočju navzdol kjer je bilo ponekod precej strmo.
Špela nas počaka z vozilom v dolini.
Iskali smo nek A drog številka xy pri katerem zavijemo desno. Nič od tega nismo našli. Saj smo hodili po brezpotju. Po navigiranju Mirkovega leta nam je bilo skoraj približno v pomoč pametni telefon a je Mirko prej našel svojo smrekco kot pa GPS. (Iskanje traja skoraj 1 uro)
V daljavi tuli, da je našel smrekco in čez čas še enkrat zatuli da je našel tudi denarnico. Super! reševalna akcija št.2 uspešno zaključena. Zbrani bod Smrekco brez vrha nam prva priča dogodka obrazloži, da je tošelj našel 10-15m stran kjer je bil ročaj od rezerve. (Tiste prve slike kjer pleza proti ročki)
“Tamle je visu ročaj in pod njim je bla denarnica”
“Tu gor sem pa…”
Sedaj pa še dol v dolino po lepi na novo speljani vlaki in na Unec na jedačo in pijačo. Tam se nam pridruži tudi Mega in skupaj prisluhnemo prvi priči dogodka, ki opiše dogajanje takole:
“Spodaj sem se boril za tisto višino in počas curil pol sem pa dobu en steber tam gor nad lovsko opazovalnico nekje na pol višine grebena in sem se pobiral počas nazaj gor. Men se ni zdel da sem tok nizek. Jest sem bil 100m skor lhk. Jest sem naredu 2 kroga predn sem rezervo potegnu. Očitno sem se vozu iz stebra v steber ane, ne vem al pa nisem centriral dobr al kukr kol jest ne vem. In kukr jest vem ga mi je klofnil, Samsa je reku, da sem dobu frontalca, čeprav lahk frontalc na eni strani in sem tisto neki sicer lovil, zategnu tisto stran k je ta prvič naprej spizdla. Pol sem se pa že mal zgubu pa nisem več lovil praktično nič.Jest sem tkle gor pogledu in sm vidu da so štriki že vsaj enkrat okol (Beri navit) zato sem se odloču za rezervo. Pa rezerve nisem mogu nkuker potegnt. Res sm bil nizek ampak, če bi jo prec takrt potegnu k sem ta prvič ruknu za ročka bi blo še sigurn ob cajt. Tkrt pa pol še nisem vedu Pi*da kva nej nardim k ni šla ven, pol pa še enkrat, pa še enkrat pol me je pa že panika prjela! Ta tretjič mi je šele ratal. Pol sem pa že vidu, da letim direkt u drevesa tkole pod 45°. Ta glaven padal je bil vsepovsod odprt pa dobr pol Rezerva glih da je kej prjela ne vem če se je že čist formirala. Me je pa mal vrat bolu k sem v znak prbou nazaj u debl. Mene je najprej na smreki zanihal stran od nje potem pa nazaj s hrbtm u debl. Pol sem pa mal na smrek posedu pa začel vejce lomt pa rešvt. Od tal sem bil vsaj 5m sedež k sem ga spustu pa ene 3m. Tist padal se je zložu čez mene in čez veje tok, da nisem na celih špagah visu. Kle smo kar hitr rešli padalo ampak brez žagce bi bla pa velika je*ba! Sem probal odšraufat špagce pa ne moreš. So preveč zašponani karabinčki.” In tako naprej in tako naprej 🙂
Dobro je kar se dobro konča.
