Padalska jata

So bili danes sicer plani tam okoli Učke, pa se na koncu zberemo pri šoli v Ilirski. Primorska jata: Nevidni, Gorazd, Marko, Uroš (Rožič) in Gregor; osrednjeslovenska pa: Erzo, Mega (opremljena s testnima Kingoma) in jaz.

S strupenozelenim kombijem pod vrh Goljaka in z nogami ob sledovih medvedjih šap na vrh.

Piha idealno. Postavimo in v luft: Gorazd, Uroš, Gregor, jaz in …

V zraku je delovno, saj so dviganja ozka in neenakomerna. Dvakrat sem na 1200, s tendenco počasnega pomikanja proti Kozleku. Z Urošem vrtiva ves čas blizu skupaj, ostali se držijo bolj okoli starta nad Zabičami in proti Gomancam. Na Kozleku sem še nad vrhom, potem pa že na grebenu. Bolj ko se približujeva Ilirski, manjša so dviganja. Uroš na koncu zapelje do mesta in nazaj na travnik pri šoli.

Rožičev let

Sam imam še lepo višino (750m) in že razmišljam, da bi se zapeljal čez Ilirsko, pa se nazadnje tudi obrnem in pristanem zraven Uroša (in avtov; logistika je tako le bolj enostavna 🙂 ).

Zoranov let

Uroš pospravi in gasa v KP, jaz pa čakam še skoraj uro, da pristanejo ostali naši.

Erzov let

Mega je tako zadovoljen s Kingom, da takoj, ko pospravi, pri Urbanu potrdi naročilo enega zelenega 🙂 🙂 …

Že zjutraj v službi me Nevidni spravi na obrate: “pri nas ob morju je sonce… projekti čakajo…”.

Ko se potem pred poldnevom peljem k zobarju reševati zlomljeni zob, mi še dodatno dvigne pritisk in obrate, da sem čisto v rdečem 🙂 : “… najprej grem na Slavnik, … potem pa na nov nov nov start tja nad Rakitovec, tam je … “. Vem kaj je tam, ker ga imam že dolgo zacahnanga…

Ob 13.30 (že zelo pozno za take hece) samo še Erza snamem na Vrhniki in že voziva dol. Ampak je takoj sprememba plana, ker je Nevidni moral Slavnik odleteti v megli in nima smisla danes riniti v Rakitovec, ker je tudi Žbevnica v bazi… Z Erzom hitro gruntava kaj in kako – in se spomniva novih startov na Socerbu.

Medtem je Nevidni že na Vremščici, da se vrže dol. Seveda v preveliki dobroti rešiva s starta njegov avto (in s tem izgubiva 20 nepovrnljivih minut). Jaz na letališču še poberem Nevidnega in do Kastelca in pod Socerb (tu čaka Erzo s Petrovim avtom), kjer naju Nevidni seveda prepriča, da je najbolje en avto odpeljati na pristanek (“2 x po 6 min, potem pa…”), kot pa da je on najprej samo šofer…

In izgubimo še teh 15 min. da smo z LCjem (mimo Socerba 4) končno na startu Socerb 3, kjer sivolasi italijanski upokojeni padalci rezljajo še zadnje travice: start speglan u nulo !!

Takoj postavimo in odletimo: Erzo, Nevidni in jaz. In se zapeljemo na pristanek: Erzo,

Erzov let

jaz in Nevidni.

Zoranov let

Pospravimo in s Petrovim avtom gor do konca njegove vozljivosti. In pešaka na Socerb 4 (midva z Erzom s padaloma, Nevidni se bo sedaj žrtvoval in naju šel dol iskati…).

Tudi ta štart je že speglan v nulo. Le dol piha. Dol ! Pred 30 minutami še ne bi ! In je Nevidni ves začuden, da bomo ostali le pri enem Socerb startu (on ima sicer že tri lete danes… ). Samo še na ogled Socerba 2 gremo (ki še ni čisto speglan) in še na originalnega in smo za danes fraj…