Padalska jataPrimorca na Primorsko, midva pa v zahajajočem sončku za vogalom na Solne.
Počez čez travnik (ne od zgoraj) in čez pastirja (ki je definitivno priključen, saj me strese, da me kar malo zmanjka…) na plato. Malo za robom postaviva Rooka (vsake toliko pihne idealno).
Počakam na veter, dvignem in lepo speljem. Nekajkrat zavjugam in pristanem spodaj na travniku čez cesto…
Zoranov let
Uki ima dopust in sva dopoldne kmalu zmenjena za skupno akcijo. Še vedno burja/SV in nihava med Gorenjsko in Primorsko, pa se odločiva za toploto.
Najprej na majhen projekt zraven veternice. Piha 4-5/7 ,7 sunkovito. Vendar se takoj naštimam in z Ukijevo pomočjo postavim.
Dvignem Rooka hrbtno in ga stabiliziram in čakam, da toliko popusti, da se lahko porinem naprej in me dvigne v zrak. V guncanju naprej, občasno kar obstojim na mesto, me spusti dol, pa spet dvigne, klofne in potem pristanem na ravnini najnižje vrtače. Rekord starta 🙂 !
Zoranov let
Ko pride Uki do mene, pravi da sem mu vzel najmanj 10 min življenja, ko me je moral gledati 🙂 🙂 (leta je bilo sicer samo za 2 minuti, se jih je pa tudi meni zdelo vsaj 10…).
Malo se koordinirava še z Manco v LJU, ki upa, da bo Kovk obrnil na JZ.
Ko prideva do Anje, je tam še vztrajen SV, zato podaljšava pod Lijak, Manca pa odpove.
S kombijem gor in dostava celo dol na start. Na štartu samo mi štirje iz kombija (tudi Rajko Sila), pa tudi v luftu ni gužve, vendar je neko splošno pristajanje na startu (Gorazd, Valiča,… 🙂 ).
Takoj postavimo in v luft. Ko speljem ven, začutim, da mi padalo pošteno vleče v levo in močno bremza – velik vozel zgoraj na notranjem štrikcu leve komande. Brrrrr…. Najprej še mislim, da bi vozil tako, pa z izenačevanjem z desno komando skoraj ustavim padalo. Prenesem težo na desno stran in se (počasi 🙂 ) odpeljem na pristanek.
Zoranov let
Ko Uki dopolni uro drajsanja pristane…
Ukijev let
Zjutraj nekaj cincamo s koordinacijo, potem pa Domen pozove v akcijo in smo kmalu zmenjeni: na Koroško, kjer je napovedanega manj vetra, kot drugje čez SLO, kjer so vremenarji že ves včerajšnji dan napovedovali “šibko burjo s sunki do 100km/h…”
Domen pripelje Jeana do fužinskega Hoferja, kjer se naložimo še Luka, Domen2 in jaz. Potem kar nekaj časa traja do SG in naprej po S strani na Uršljo goro do Ošvena.
Smučišče-start je v senci in, ne glede na napovedani SV, piha od zadaj po hribu dol. Postavimo in s krajšim ali daljšim laufanjem odletimo: jaz (Jeanov filmček starta) , Jean, Domen2 in Domen (Jeanov filmček)
Ko speljem čez macesne na sonček, celo malo dvigne in zato lahko podaljšam čez uradni pristanek na desno do travnikov pri Rimskem vrelcu.
Zoranov let
Ostali trije pristanejo malo za mano,
Jeanov let
Kastnerjev let
Luka pa se prostovoljno odpove skoku in kmalu pripelje Domnov avto do nas.
Med pospravljanjem se nam pridruži še lokalni pilot Goran, ki nas seznani z današnjim popoldanskim klubskim kostanjevim piknikom pod Rahtelom.
Po najkrajši poti na Rahtel, kjer nas dohitijo in prehitijo Goran in še dva lokalca in nam pokažejo bližnjico na start Rahtel sever.
Čudovit start (škoda, da je v senci). Vsi postavimo in drug za drugim v luft.
Čeprav je občasno malo živahno (SV pač…), lepo drži vzdolž vsega grebena v smeri Dravograda in vsi lepo jadramo in nabiramo cca 1h. Ko mi je počasi dovolj, se odpeljem čez vrh Rahtela in čez ves SG do Pogorja, kjer pristanem.
Zoranov let
Slak je potegnil v drugo stran do Avstrije, ostali trije pa so pristali pod startom v dolini.
Jeanov let
Kastnerjev let
Po dolgotrajnem štopanju le dobim prevoz do uradnega pristanka za Rahtel jug, kjer je piknik že v polnem teku. Bojan Gaberšek pove, da so bile danes na Rahtelu sever razmere takšne, kot so mogoče le 2x na let 🙂 !!!
Domen je rešil avto in pobral vse ostale do Avstrije, potem pa se tudi oni priključijo peki kostanja…