Spet ena dolga vmesna pavza (kar je pozitivno za rehabilitacijo in negativno za živce 🙂 ), tako da danes sploh ni vprašanje ali leteti ali ne – le kam, je dilema. Se koordiniramo s Slakom in Edom, Erzo in Mega nista preveč navdušena (pakiranje za Indijo…).

Najprej se odločamo za Slivnico ali Grmado, pa Emil malo pogasi navdušenje (ker tam doli ni kaj dosti pravega vetra…). Medtem se odpre Gorenjska.

In se dobimo Edo, Slak in jaz pod Ambrotom. Gor na Ambroža in hitro postavimo. V luft Slak, jaz in Edo.

Na V rob, malo poskušamo, potem jaz proti Apnu, tam malo vrtim in vzdržujem višino, potem še do Grajca in počasi scurim po 1/2 ure na pristanek tik za Edom.

 

Edov let

Edov let

 

Zoranov let

Zoranov let

Luka pristane nekaj za nama.

Erzo pa v tem čudovitem sončnem jesenskem dnevu seveda zbezlja z Megom na Grmado, kjer sta že Emil in Redstar. In so fantastično leteli…

Emilov let

Emilov let

Erzov let

Erzov let

Vanja pa na Lijaku…

Faacov let

Faacov let

Počasi se  ne morem več zadrževati in ker je danes napovedan lep in sončen dan, grem zraven (kamorkoli že), pa čeprav samo za šoferja.

Edo že od včeraj priganja za akcijo 🙂 , pri drugih pa sprva ni zanimanja (saj sonca ni nikjer). Potem je zraven še Faaca in ko se moramo samo še odločiti kam, se javi še Slak, ki navija predvsem za gorenjski konec ( s poudarkom na soncu). In res najdem sonce v Kranjski. In smo zmenjeni na Britofu.

Med zbiranjem se Faaca (in njemu pridružena Igor in Urška) odločijo za podaljšek na Mangrt. Ko se ustavimo v sončni Kranjski (s kar občutnim V dolincem), se (po sprotnih info) Mangrt zagrne in vsi smo sedaj za Kranjsko jug.

Pa Luka kar nabija za Dobrač … in nas na poti na start (s Faacovim transporterjem) dokončno spreobrne. Kar nadaljujemo čez Korensko sedlo in mimo Beljaka gor na greben do zadnjega parkirišča. Vetra je tu, v Avstriji, malo.

Peš še malo naprej po “peš” cesti do razgledne ploščadi, kjer začnemo postavljati v čudovitem sončnem jesenskem popoldnevu. Žal piha precej z desne ob pobočju (Z). Prvi odleti Slak. Potem se začnejo dvigovati meglice.

Odleti Vanja, ki pa zatakne padalo ob postavljeno lesno konstrukcijo in odtrga stabilizator in predčasno pristane malo  niže na travniku.

Faacov predčasno zaključeni

Faacov predčasno zaključeni let

Potem se vedno bolj zapira. V malo bolj preglednem trenutku odleti Edo in skozi meglo srečno spelje nad dolino. Urška in Igor se odločita, da ne bosta odletela. Jaz pa čakam (Urška in Igor mi pomagata prestavljati padalo) na “idealne” pogoje (saj si kotaljenja po startu ali visenja v megli na smreki res ne morem privoščiti).

Slak po 3/4 ure pristane na dogovorjenem križišču proti Korenskemu sedlu.

Slakov let

Slakov let

Edo kakšen km prej.

Edov let

Edov let

Edov komentar leta: Hvala Lukatu da nas je steral sem in Vanji za vožnjo do gor. Enkratno za ta del leta ..
Prvo veliko telefonskih klicev z Zoranom in po parih urav vseeno odhod proti Kranjski. Vanja navijal za Mangart mi bolj za Kranjsko jug , Luka pa je začel z idejo o Dobraču. Prvo se je zdela malo oddaljena in nerealna, saj je tam zadnji štartal pred enim letom in samo Slak je bil prepričan da tam BO. Šele ko smo falili odcep za štart KG Jug, malo pred podkorenskim prelazom se je Vanja odločil da vseeno probamo, ker bi itak samo scurili v KG. Cesta do pod “štart” je draga (16e) ampak lepa, asfaltirana. Od zadnjega parkinga smo se sprehodili do mesta kje je pihalo kar lepo bočno ampak glede na pozno uro nismo imeli preveč izbire in smo kar zaćeli postavljati padala. Vanja bo verjetno več povedal zakaj je odletel samo 400m. Luka upam da bo objavil let in kaj napisal. Jaz sem prvo čakaj Zorana da odleti prvi let po poškodbi in ker je čez rob začelo narivati oblak, zaradi kerega so tudi prve smreke na robu začele izginjati, se je odločil da ne bo štartal. Ker sem mislil da je to zdaj ali nikoli sem porinil in komaj preplezal rob smrek. Oblak je bil res samo na robu in kmalu po izhodu iz njega sem se skoraj zaletel v Lukata,, ki je veselo cikcakal in pobiral nad greben. Meni ni šlo tako dobro in sem kar odrinil po grebenu proti vzhodu. Na parih mestih ob grebenu je konkretno dvigalo ampak sem vseeno brez večjih ustavljanj odrinil proti križišču kjer smo bili zmenjeni.
Se še sem vrnem …

in njegove slikce…

 

Že mislim pospraviti, ko se megla končno res malo stanjša. Potegnem in speljem nad smrekami in nad dolino. Počasi se peljem v zahajajočem soncu (večinoma kot po putru) in z veliko višino pripeljem na dogovorjeno križišče.

Zoranov let

Zoranov let

 

 

Počakamo, da Faaca, Urška in Igor pridejo po nas in domov… Še dobro, da nas je Luka prepričal !!

Jaz pa 3x vesel kot radio 🙂 🙂 🙂 .

Se dopoldne usklajujemo kam v tem SV in se skoordiniramo za Krvavec.

Ob 13.30 pod Ambrotom: Manca, Erzo, Uki, Faaca in jaz. Z LCjem gor do hotela in v hladu sence tik pod bazo h kapelici. Takoj začnemo postavljati.

Občasno pihne z leve (SV), občasno nič, pa tudi ustrezno gor (V). Prvi v luft Erzo, pa jaz, Uki in Faaca. Manca se, kot zadnja, potem matra še celo uro, pa ji piha že od zadaj dol in ji na koncu ne rata.

Erzo po grebenu in čez na Potoško, in jo sorazmerno nizko priklopi. Jaz sem blizu za njim in sem še nižji. Malo se nesuspešno matram in sem praktično že tik nad domom ostarelih in že hočem na pristanek, ko se le rešim (praktično s tal z 0 dviganja in potem postopoma vedno hitreje do 3+…). Na 1400 se srečam še z Ukijem i Faacom in naprej za Erzom. Vse je že zabasano od Krvavca sem. Tudi s 50+ mimo Storžiča do Kriške gore, vmes še 2x nabiram in čez na Dobrčo. Tu se pred Zmajarskim startom nekaj časa matram, pa le dobim batino, ki me odnese nad vrh. Uki gre precej nižji naprej, pa nadoknadi pri Begunjah, kjer pa jaz za kontra precej zgubim. Naprej nad grebenom za Petrom proti Žirovnici, kjer pa v razrukanem oba odstopiva in se zapeljeva ven k Erzu ob avtocesto.

Erzov let

Erzov let

Tu v močnem dolincu pristaneva. Eden lepo,

Urošev let

Urošev let

drugi malo manj 🙂 ….

Zoranov let

Zoranov let

Ko pospravimo, je Manca (ki je rešila LCja s Krvavca) že pri nas s svojim dirkalnikom (140+ 🙂 ).

Faaca pa se odpelje ob Begunjščici in Stolu še naprej, potem pa se tudi on obrne in pririne nazaj do Završnice

Faaacov let

Faaacov let

(in se reši sam).

Mi nazaj pod Ambrota, kjer Uki in Erzo najprej rešita še Slakov avto z Ambroža, potem pa Faacu dostavita transporterja na Britof..

Danes podobni pogoji kot včeraj (SV čez SLO), zato spet Zavrh.

Erzo nas skliče za 15.45, pa jaz zamočim in se dobimo ob 15h: Erzo, Emil, Slak, Poje.

V Borovnici se pridruži še Manca s svojim avtom in gor. Vse je precej pokrito, piha podobno kot včeraj (5-6/6,5 – potem raje nehamo meriti, da nas močnejši sunki ne bi prestrašili 🙂 ). Takoj začnemo postavljati.

Emil starta prvi, potem Erzo, pa jaz in Poje. Na koncu še Manca in Slak.

Takoj po startu pred njim lepo dviguje dinamika (manj razrukano kot včeraj). Zavijem malo v desno (proti vetru) proti anteni, potem pa z vetrom pospešeno do Javorča (še zadnje dviganje) in potem čez Vrhniko (vsaj 100m niže kot včeraj) na travnik pod Hribi, kot včeraj.

Zoranov let

Zoranov let

Po postaji zvem, da je tudi Uki prišel v akcijo. Erzo pristane nekaj za mano doma.

Erzov let

Erzov let

Drugi pa bolj ali manj drajsajo ob pobočju z in proti vetru.

Pojetov let

Pojetov let

Ukijev let

Ukijev let

Emil vztraja najdlje in nabere lepo kilometrino.

Emilov let

Emilov let

Domen pa je bil danes na Planini (več kot uro 🙂 ).

Nekaj slikic tukaj 

Domnov let

Domnov let

Danes je poseben dan: Edo ima rojstni dan in si je vzel ves dan zase – za letenje.

Že zjutraj požene zadevo. Erzo (še) nima časa, jaz sem za in začnem gledati, kje bi lahko to današnjo burjo prelisičili. Na Gorenjskem (še najmanj vetra) je že vse zabasano, podobno je na Štajerski. Uskladiva se za Primorsko… mogoče Istro (Srbani, Kaštelir) ?… če bo premočno, vsaj kakšni projekti ?… Še pri Rabiču in Nevidnem (baje da bodo spet šli na Medice) iščem info in sprožim hudiča: Nevidni že gre sam proti Medicam (tam je baje luknja brez burje, kar sva ugotovila tudi midva s pomočjo elektronskega nadzora tega dela Evrope…).

Ko štartava z LCjem iz LJU, Nevidni pokliče, da je na Buzetu res močna burja in da najbrž z Medicami ne bo nič in da bo on kar podaljšal dol na Srbane in da bo tam super… Spravi naju na toliko obratov, da obrneva in zamenjava (penzionističnega) LCja za Edovega dirkalnika in ful gasa dol.

Ko drviva mimo Kozine, pokliče Peter, da je tudi na Bujah huda burja in da … on odstopa. Edo pohodi bremzo, na pumpi obrneva in nazaj.

V Senožečah malo ven, da si ohladiva glavo (na res močni burji) in premisliva kaj sedaj (Lijak?). Pa pokliče Erzo, kje da sva, ker je treba takoj na Smuk. Tam so že na startu in piha gor in bo super. Opozorim ga, da sva bila ravnokar že navlečena nekam in ne bi bila sedaj nategnjena še na drugi konec SLO. Pa pravi, da se bo zagotovo letelo do večera, čeprav bomo pozni. Edo stopi na gas.

Ko sva mimo Unca, Erzo starta proti LJU, mida pa na Vrhniki pobereva še Mega, ki ga s tem Smukom tudi spravimo na obrate.

Na Rudniku z AC, da poberemo Erza. Pa noče prestaviti padala v dirkalnik, ker je ravnokar zvedel, da dotični s Smuka ne bodo leteli do večera… Ker so scurili… in ker tam (nad startom) piha sever… in ker on, Erzo tudi odstopa (lahko pa gremo sami) !  Seveda se mi trije obrnemo proti Vrhniki – upamo, da Zavrh mogoče bo, čeprav Erzo ne verjame, pa tudi Mega je raje taktično tiho (Krim je namreč 6,5/11 V) – Edo pa si želi vsaj malo poleteti za rojstni dan…

Na Zavrhu piha. Močno. Izmerjeno 5-7/9,9. Drevesa občasno res položi. Mega sicer odpre nahrbtnik in raztrese robo, potem pa posedemo in začnemo modrovati. Kadar nam zmanjka tem, spet malo z roba občudujemo šumenje – Edo si želi samo malo poleteti za rojstni dan….

Ko nam poidejo teme, Mega pospravi robo, Edo pa si želi samo malo poleteti za rojstni dan in se odloči, da postavi (med sunki so tudi dokaj mirna obdobja). In seveda tudi jaz postavim.

Edo izkoristi trenutek zatišja in odleti. Malo ga pošejka po poseki, pa le spelje ven, ga dviguje in odnaša v levo. Samo pelje se in ga odnaša proti Vrhniki bočno s 40 (in tudi dviguje).

Potegnem še jaz in ko speljem, se odpeljem za njim. Še nekaj dviganja nad Javorčem in z 900m čez Vrhniko. Edo pristane pod Hribi.

Edov rojstnodnevi (končno :-) ) let

Edov rojstnodnevi (končno 🙂 ) let

Nekaj minut kasneje se blizu njega po liftu dol (ko obrnem v veter) spustim na travnik tudi sam.

Zoranov let

Zoranov let

Potem nas Edo še počasti v Mantovi (ker ima danes rojstni dan in je vesel, da je letel in postavil svoj rekord Zavrha 🙂 ). Poleg tega, da nas je častil tudi z veliko bencina.

Ja, danes je bil res poseben dan 🙂 .