Padalska jata

Danes pa kar sneženo. Vendar Erzo ne sme prekiniti serije. In me pokliče okoli poldneva, kako in kaj. Ker nikjer ni videti kaj boljšega, predlaga Skirco (na Goriškem, kjer je po mojem vedenju edino brez padavin, piha 10/14 SV na Kovku).

Okoli 15h na Vrhniki in naprej z Erzom. Parkirava v plundri spodaj in počasi v rahlem snegu – po snegu gor prav na vrh. Piha nič.

Postavi Erzo in potegne in lepo odleti z XC2 (prvič naprej 🙂 s tem padalom) in se doli ustavi šele pri avtu (slikce tukaj).

Erzov let

Moj ubogi Rook je (od včeraj in predvčeraj) moker kot vileda. Potegnem in ga komaj dvignem s tal. V drugo zalaufam z vso močjo in ga pooočaaasi potegne gor in počaaaaaasi zatakne za smreko na desni. Še dvakrat poskušam, pa tudi gor ne gre več kot do pol.

Otresem sneg in počasi dol na spodnjo glavo. Tu piha rahlo z desne-V. Postavim in v dveh poskusih komaj malo dvignem. Vmes opazim, da sta dve celici strgani (očitno od smreke prej…). Padalo je prepojeno in ga samo še vlečem po snegu (kakšno razgrinjanje 🙂 )  Spomim se U-Turna v njegovih zaključnih dnevih ob dežju…

Še zadnjič potegnem (zalaufam prav od padala naprej). Leno gre gor in ga vlečem in obremenjujem in nekako pride nad mene in po hribu dol in speljem … in se zapeljem v smeri avta.

Zoranov let

Erzo mi pride pomagat pospravit 🙂 .

Potem pa odpeljem Rookca Sandiju, ki ne more razumeti, zakaj letamo po dežju in snegu in megli, ko se vendar vsak dan da kje odleteti v skoraj idealnih pogojih. Kot npr.danes, ko je on startal na Krvavcu in pristal na Ambrotu. Ampak se je treba malo potruditi (tako kot on 🙂 ), ne pa se samo voziti na vrh starta – “salonski dečki” ….

Ko začne na Primorskem okoli poldneva (skladno z napovedjo) ulivati, pokličem Erza za akcijo. Najprej se upira zgodnji uri, ko pa ugotovi, da na Vrhniki že rosi, sva hitro usklajena za Horjul. Koreno.

Na poti tja vozim skozi snežni metež, ki pa v Horjulu poneha. K Erzu in gor. Na startu cca 10cm snega, občasno rahlo potegne dol … in se skoraj vidi do doline. Postaviva (slikce tukaj).

Erzo je seveda hitrejši in potegne in odleti … v meglo, ki v nekaj minutah popolnoma zabaše Koreno. Čakam, da se bo kaj videlo. Pihne V in začne snežiti kot noro. Erzo pokliče, da je vozil skozi meglo in da je spodaj slaba vidljivost.

Erzov let

Okoli se megla razredči in skozi zaveso snežink se vidijo obrisi proti dolini. Še vedno pospešeno pada, ko potegnem naprej. Padalo vlečem po snegu in spoh noče gor. Ko se ustavim, vidim, da je prekrito s plastjo snega…

Namestim ga nazaj in otresem sneg z njega. In stresanje nadaljujem, dokler se spet ne vidijo obrisi doline. Hitro se vpnem in zalaufam in speljem. Sneg me nabija v obraz, ko letim naravnost proti Športni. Malo čez njo in nazaj na pristanek.

Zoranov let

Erzo mi pomaga pospraviti in gor po njegov avto. Cesta je že čisto plundrasta…

Včerajšnje sneženje se danes nadaljuje. Vendar je praznikov konec in danes je delovni dan 🙂 . Zato že kmalu iščem, kje bi se dalo odleteti.

Najbolj me mika nekam ob morje (kjer ni snega), pa tam pošteno dežuje. Pa pokliče Erzo, ki mu je edini cilj ne prekiniti serije in ga ne mika kam daleč (Gorenjska proti Bledu kaže celo nekaj sončka). Predlaga Sv.Ano, pa si potem premisli (piha malo V, raje na Hribi 🙂 … ). Sam pa se odločim, da grem vseeno pogledati pod Ano.

In ko sem v snegu na letališču, celo rahlo vleče od Z. Obvestim Erza in se zabubim v avto. Končno pride in se preloži v LCja in gor do parkinga, potem pa zaorjeva v celec. LC lepo rine skozi sneg, vendar ustaviva malo pod vrhom, saj nočem izzivati zadnje strmine (čeprav nama gre do sem brez težav). Erzo sproti dokumentira dogajanje.

Na vrhu rahlo sneži in piha (zelo šibek) … V !? Malo cincava, pote začneva postavljati: Erzo na V, jaz na Z 🙂 .

Prvi pograblja po snegu Erzo (in ga tudi dvigne ne). Potem jaz zalaufam na Z stran, pa gre komaj gor in se sploh noče formirati… potem zagazim v snežno jamo in samo zaružim.

Ko pridem spet na vrh, Erzo ravno v drugo potegne in mahedravo odpelje padalo za V pobočje, vendar srečno spelje (česar pa jaz ne vidim in celo vpijem, če je mogoče kje za robom…).

Erzov let

Potem še dvakrat potegnem in prej ali slej obtičim v snegu. Ogledujem si že V start (kjer pa ne piha nič več). Potegnem še enkrat in laufam, laufam in čutim, da le prime in potem uspem nekako speljati. Zavijugam desno nad Podpeč, čez most in nazaj na letališče.

Zoranov let

Ko pospravljam, si je Erzo že organiziral Jerryja, da ga (na poti na cerkveno zvonenje na Ančko) dostavi do LCja.

Danes že zjutraj povsod sonček z napovedanim V in močno burjo na Primorskem. Z Erzom se le malo usklajujeva in je jasno, da gremo danes proti Raduhi. Še Mateja in (bolni) Luka gresta zraven na sonček, druge ne zanima ali ne morejo.

Ko smo ob 11h že v odhajanju izpred Hoferja Fužine, se informativno oglasi še Delux. Po bližnjici gor čez Volovjek in dol in v Podvolovjek in naprej v Luče. Potem pa po deloma že znani (od predvčeraj) grapi gor v pobočja Raduhe. Ciljamo na Planino Javorje, saj smo za na vrh Raduhe prepozni. Pririnemo prav na Loko in malo cincamo, ali tu z vožnjo končamo.

Pa se spustimo malo nazaj in na odcepu strmo gor po kolovozu proti naši ciljni planini. Ko ne gre več naprej (parkiran terenc sredi kolovoza in sneg), odnehamo.

Naložimo si robo in po idiličnih gorskih pašnikih gor. Toplo kot jeseni. Ker piha Z (?!), prvotno odleteno pobočje nad planino Javorje pa je obrnjeno preveč na V, nadaljujemo še malo više na JZ pobočje. Piha idealno, postavimo lahko kjerkoli (slikce tukaj)

Erzo je seveda prvi in potegne in vozi naravnost ven v smeri Luč.

Mateja razgrne meni (z Lukom še cincata ali bi letela Mateja, ali Luka, ali nihče od njiju 🙂 ). Potegnem in sem že nad kočo na Loki. Čez planino in potem se držim  bolj desno ob pobočju Raduhe. Požira me bolj kot Erza (nasprotni Z obteka pobočje). Kmalu sem nad pobočji nad dolino Savinje, potem pa se naslonim na vzdolžno sleme proti Lučam. Tik pred Lučami celo nekaj dvigne, potem pa v močnem dolincu zapeljem na travnik pred kampom in v ledenem mrazu celodnevne sence pristanem lepo proti vetru.

filmček leta

Zoranov let

Erzo se ne javi, čeprav je zagotovo že pristal.

Erzov prvi del

Mateja in Luka se odločita za neletenje. Potem pa se Erzo pojavi nad mano, saj je res že pristal, vendar na planini nekaj više in naredil še en nov start.

Erzov drugi del

Ko pospraviva, se greva pogreti v gostilno, kjer ugotavljava, da Cena & Co obdelujejo pobočja nad Robanovim kotom, o čemer smo se pogovarjali predvčerajšnjim 🙁 .

Kmalu se nama pridružita še Mateja in Luka. Prekrasen dan 🙂 .

Potem pa domov silvestrovati…