Padalska jata

Že zjutraj v službi me Nevidni spravi na obrate: “pri nas ob morju je sonce… projekti čakajo…”.

Ko se potem pred poldnevom peljem k zobarju reševati zlomljeni zob, mi še dodatno dvigne pritisk in obrate, da sem čisto v rdečem 🙂 : “… najprej grem na Slavnik, … potem pa na nov nov nov start tja nad Rakitovec, tam je … “. Vem kaj je tam, ker ga imam že dolgo zacahnanga…

Ob 13.30 (že zelo pozno za take hece) samo še Erza snamem na Vrhniki in že voziva dol. Ampak je takoj sprememba plana, ker je Nevidni moral Slavnik odleteti v megli in nima smisla danes riniti v Rakitovec, ker je tudi Žbevnica v bazi… Z Erzom hitro gruntava kaj in kako – in se spomniva novih startov na Socerbu.

Medtem je Nevidni že na Vremščici, da se vrže dol. Seveda v preveliki dobroti rešiva s starta njegov avto (in s tem izgubiva 20 nepovrnljivih minut). Jaz na letališču še poberem Nevidnega in do Kastelca in pod Socerb (tu čaka Erzo s Petrovim avtom), kjer naju Nevidni seveda prepriča, da je najbolje en avto odpeljati na pristanek (“2 x po 6 min, potem pa…”), kot pa da je on najprej samo šofer…

In izgubimo še teh 15 min. da smo z LCjem (mimo Socerba 4) končno na startu Socerb 3, kjer sivolasi italijanski upokojeni padalci rezljajo še zadnje travice: start speglan u nulo !!

Takoj postavimo in odletimo: Erzo, Nevidni in jaz. In se zapeljemo na pristanek: Erzo,

jaz in Nevidni.

Pospravimo in s Petrovim avtom gor do konca njegove vozljivosti. In pešaka na Socerb 4 (midva z Erzom s padaloma, Nevidni se bo sedaj žrtvoval in naju šel dol iskati…).

Tudi ta štart je že speglan v nulo. Le dol piha. Dol ! Pred 30 minutami še ne bi ! In je Nevidni ves začuden, da bomo ostali le pri enem Socerb startu (on ima sicer že tri lete danes… ). Samo še na ogled Socerba 2 gremo (ki še ni čisto speglan) in še na originalnega in smo za danes fraj…

Spet danes da pobudo za akcijo Faaca: tunkanje v meglo na Krvavec :-). Erzo, ki mu sprva sploh ni in je kategorično proti, je kmalu za in smo zmenjeni za večerca.

14.30 Britof, 14.50 Vanja vskoči pod Jenkovo in na jajčke. Danes je več kot pol Grajca zunaj (od spodaj), iz megle pridemo v višini Ambrožarja.

Na vrhu 6-sede  gremo najprej na vrh Krvavca, kjer piha rahlo od zadaj. Gremo do zajl na V, pa piha strogo z leve (S,SZ) od Zvoha. Z Erzom greva za 4-sedo in piha … še vedno od Zvoha. Ker je občasno malo manj, začneva z Erzom postavljati (jaz malo niže) in pride še Faaca.

Gori na robu piha v glavnem od zadaj, zato se Erzo prestavi nazaj na V-start za zajle, jaz pa potegnem (ko kao skoraj nič ne piha) pod budnim Faacovim očesom (vozli pa to 🙂 ) in s precej mahedravim odlaufam. Desni rob se sploh noče odpreti, potem se obrne padalo v desno (bolj v veter) in ga odpre in potem tudi jaz končno začutim, da drži in samo še pospešim in sem v luftu.

Ko sem pri zgornji postaji gondole, je v zraku tudi Faaca. Čez Ambrota in spodaj je že megla. Vendar se megleno morje redči, tako da naenkrat ugotovim, da se vidi do podna 🙁 . Tudi Erzo že veselo nabira minute (in km…). V velikem loku čez Cerklje in nazaj na uradni pristanek (danes imam v Naviterju že waypoint pristanka nastavljen za dolet 🙂 , tako, da je prava škoda, da ni treba skozi vsaj 300m debelo bazo, kot je kazalo na začetku ).

Faza me preletava in pristane pri svojem avtu pri Jenkovi.

Erzo pristane nekaj minut kasneje pri meni…

Danes imam zemeljske obveznosti in najprej sploh ne razmišljam o letenju (in se z Erzom že skoraj dogovoriva, da danes pa ni treba… pa megla, pa burja, pa…). Pa Faaca zdraži s tunkanjem v meglo s Krvavca (“čisto tako kot zadnjič…”). In pridivjam ob 14.10 na Britof in z Erzom naprej pod Ambrota.

Pa ni tako, kot zadnjič. Megla je cca 100m nad podnom razredčena do srednje vidljivosti. In v gondoli z Erzom ugotavljava, da je debela 200-300m. Ko se pripeljeva s 6sedo na vrh (sonček + bazice na 2500), poskuša odleteti Marko Grm. Potem odleti Faaca, Grm pa ponovno postavlja.

Ker piha (malo) od vsepovsod, se prestaviva z Erzom (+ še en neznan padalec) na Z pobočje in na koncu začnemo postavljati za 4sedo (Mali Zvoh). Faaca je že daleč zunaj.

Erzu še vleče gor in res lepo odleti. Potem pihne tudi od Zvoha dol, da čakam na nulo. Ko potegnem prvič sploh noče gor (kovinska zajla na tleh !!) , pa še zaobrne ga (spet pihne od Zvoha dol), tako da pred drogovi in štrikom (od proge) samo zaružim, da se no zataknem v štrike in padalo pade čez. Neznani padalec mi pomaga postaviti kar tam na potki, tako v drugo ni treba skakati čez štrike. Faaca sporoča, da je pristal.

 

Marko vozi nad meglenim morjem

Jaz medtem zapeljem proti Ambrožu, kjer vidim, da Erzo jadra (nabira minute) nad Apnom. Počasi peljem ven v smeri Cerkelj. Nekaj dreves na vrhu Grajca ravno moli iz baze. Faaca pove, da je Marko dol

in da gre on še enkrat, naju pa bo počakal Marko.

Ko sem že precej naprej, vidim, da Erzo vozi od leve pravokotno (na mojo linijo) desno proti Cerkljam in vstopa v bazo. Čeprav sem dosti više, se raje peljem bolj levo in ko se potopim v oblake še zavrtim, da zbijam. Še malo proti Cerkljam, potem pa raje zapeljem proti J (stran od Cekelj). Erzo javi, da je že zunaj in pristaja.

Ko pridem pod bazo (debela cca 250m), vidim, da sem nad Pšenično Polico (!) in se takoj usmerim proti pristanku, pa imam višine le do polovice in pristanem na popolnoma sluzastem travniku.

S štrikcev padala se kar cedi, ko pospravljam. Ko prideta Marko in Erzo po mene, Faaca štarta že drugič 🙂 .

Mi trije rešimo avte od žičnice, Faaca pa pristane pri Jenkovi.

Danes mi ni bilo tako super, kot zadnjič (čeprav je jubilejni 1700-ti let ) …