Ker so popoldne na Gorenjskem napovedane plohe in nevihte, kar ne vem kam bi šel (H&F / projekti). Že eno uro buljim po računalniku, ko pokliče Uki, da je idealno za Zavrh: čim prej, potem bog ve kako bo… In sem na obratih.

Erzo in Mega ne moreta tako zgodaj (11h Borovnica), Manca je v odhajanju na popoldansko, pride pa Mirko.

Na startu kar piha (no že na robu, preden pridemo na start). V sunkih. Vendar se nam ne zdi preveč strašno in kmalu začnemo postavljati.

Uki suvereno prvi z liftom naravnost gor, tik za njim je Mirko (z liftom naravnost gor ) in še jaz (z liftom naravnost gor). Okoli starta je močno, vendar laminarno in drži in gre kar samo gor. Proti Trebelniku zgubljam, čeprav sem dosti više kot Mirko in Uki, ki že stoji proti vetru v kotanji nad Lazami. Potem pa malo naprej pod Lipovcem dobita konkretno dviganje in sta v momentu gori. Še sam se zapeljem tja in me odfura (ob nekajkratnem razmetavanju sem in tja) do 1400 (vmes je bilo dviganje tudi +8 !!). Mirko in Uki sta še nad menoj in vrtita (Uki je že čez 2000 🙂 ), jaz padem ven. Naprej proti Javorču kar s konstantno višino in tu še enkrat naberem do 1400. Nazaj proti Borovnici stojim, zato se zapeljem ven in proti Vrhniki. Hitro začnem zgubljati (sem čisto spredaj nad ravnino, je res močan V, JV, nazaj na trojne daljnovode si ne upam…) Pristanem za BJjem na travnikih pod Hribi – po kablu dol.

Zoranov let

Zoranov let

Ko pospravljam se Erzo in Mega že peljeta na start. Mirko se odpelje kar zadaj (je hotel leteti kar na Ulovko) in ga odloži v Razorsko dolino,

Uki pristane blizu Šodra, kjer je Megov avto.

Mirko prištopa do Vrhnike, z Ukijem me pobereta in potem z Zavrha rešimo avte. Dostaviva Megov avto do BJja, pobereva Erza za njegovo domačijo

Erzov let

Erzov let

in v skupnem druženju 🙂 rešimo preostale avte od Škorpijona k Bistri, kjer obtičimo na sladoledu…

Danes sicer močan V, na Gorenjskem napovedan malo manj. Na planini Javornik pod Storžičem je še en start na JV (?). In se odločim, da grem preveriti.

V Povlje in malo naprej do ovinka ceste pod startnim travnikom Povlje. Tu je odcep planinske poti na Storžič, Malo in Veliko Poljano, Kališče itd. Veter že v dolini nabija in gozdovi šumijo naokoli… Zaparkiram, robo na hrbet in odidem po cesti kot kažejo markacije (in spregledam odcep). Po 15min mi je jasno, da gre pot preveč levo (leva varianta iz Povelj na Malo Poljano).  Nazaj do avta in po pravem odcepu gor. Po 30 min prebijanja skozi (delno počiščene) ostanke žledoloma (res pravi kaos, pot je na novo speljana kjer je pač najmanj ovir podrtega drevja) in mestoma že skoraj goloseke, ugotovim, da sem pijačo pustil v avtu 🙁 (vročina po tej strmi podrtiji je neznosna). Na višini okoli 1100m je končno spet normalen gozd in potem pridem na odprto, kjer teče potoček. Polovico ga spijem 🙂 in naprej do Krničarjeve bajte, na spodnjem delu strme planine. Malo počijem pri bajti in po strmih travah gor v vetru, ki občasno prbije dol s Storžiča (SV), občasno okoli roba (V-JV). Cca 200 v.m. je do vrha travnatega pobočja.

Spet sem skuhan in tu počivam skoraj uro (vmes koordinacija z Manco za naprej), dokler se ne prepričam, da piha mogoče malo manj in so intervali miru malo daljši. Opremim se in postavim Nuptseja in čakam na umirjeni interval. Čeprav je pobočje navidez obrnjeno proti V, je v resnici nagnjeno na J in postavim poševno po pobočju. Prvič zamudim interval umirjenosti in mi ga po dvigu zarola naokoli.

Spet postavim zidek poševno po pobočju in v drugo tudi potegnem poševno proti levi … in speljem. Malo me spusti v grapo, ko pa pridem malo ven, me pa samo začne liftati in hitro “naberem” 150m. Najprej nameravam pristati v Povljah blizu avta, sedaj pa me pridobljena višin in jakost vetra (z vetrom 60+, proti 15 – s 23m2 Nuptsejem !!) usmerita kar proti Gozdu, kjer v močnem nasprotnem vetru zbijam in me spusti skoraj naravnost dol na pristanek.

Zoranov let

Zoranov let

Meri, ki je ravno prišla na pristanek (ki je bil doslej popolnoma prazen), mi malo pogasi žejo (…odstopi mi malo svoje tople limonade 🙂 ).

Ko pospravljam, je Manca že pri meni.

Prideta še Delux in Uki (ki bo imel danes otvoritveni let po zdravniški zeleni luči 🙂 ).

Manca me pelje po LCja v Povlje. Ob vrnitvi prideta še Faaca in Slak. Z Delux Dusterjem in Faaca avtom gor in na start.

Najmanj uro se še sončimo na startu (Faaca medtem rešuje probleme Juretove rampe) v čakanju, da se veter umiri.

Ko končno postavimo, je veter pošteno upadel in le prvi (Simeon, Slak in mogoče še kdo…) poberejo nad start. Ostali drajsamo po robu več ali manj časa in scurimo na pristanek.

Zoranov let

Zoranov let

Faacov let

Faacov let

 

Še nekaj tistih, ki je rajši H&F na Kriško (kot recimo Meri s toplo limonado), pa veselo uživa nad grebenom Kriške, kjer drži do poznih večernih ur…

Ker imam med potjo v Istro dopoldne še nekaj časa, se odločim za “ogled” Kaštelirja in okolice.

Najbolj me mikajo Srbani, vendar na startu (kot vedno doslej) piha narobe: Z in celo že SZ (kar je za Kaštelir super, tu pa je to od desne zadaj). Na drugi strani doline nekdo že dviguje padalo.

Dol do Mirne in offroad  in po šodru gor na start. Eden (Blaž Soklič) lepo jadra nad startom, drugi (Tibor Tajnšek) se pripravlja na tandemiranje prijateljev 🙂 . Ko se naštimam, ravno pride še Slavc (Slak) in malo pomodrujeva.

Med pogovorom opaziva 3 padala nad Mirno proti Novigradu nad Antenalom (cca 200m nad morjem) in nič nama ni jasno (mogoče je Nevidni + ?? priletel od nekod ??? 🙂  ).

Postavim in štartam v že kar močnem vetru. Slavc takoj za mano. In potem debele pol ure jadramo sem in tja in v enem trenutku dobim tudi lepo dviganje do skoraj 400m, ki pa ga je tu žal konec. Malo kasneje veter rahlo oslabi in da ne bi scuril pod start, raje toplandam za pavzo do druge runde (pa še žeja v tej vročini je že neskončna).

Zoranov let

Zoranov let

Odložim robo v senco, ko se vsuje 5-6 avtov + litvanski kombi: Krila Istre in njihovi gostje iz Litve, ki so dobavili vinč, ki so ga ravnokar demonstrirali po ravni šodrasti cesti na koncu Mirne – misterij razjasnjen 🙂 . Po telefonu podražim Nevidnega z info o testiranju vinča. Aire Saša mi pove, kako je bilo na vinču, medtem ko se drugi razsujejo po startu in zasedejo nebo nad gričem. V to gužvo mi ni še enkrat, zato si raje pustim razložiti, kje je start Kaštelir-sever, se poslovim in grem v raziskovanje. Žal neuspešno 🙁 .

Tudi danes se odločim za dopoldanski H&F in potem letenje (če bo). Zaradi napovedanega V (na Gorenjskem manj),  izberem Planino Mala poljana, kjer je pobočje starta obrnjeno na V.

Z Gozda odpešačim malo pred 9h in sem na Mali Poljani po slabih 2h. Začetno sonce pokrijejo nizke megle, ki so tik nad mano.

Planina je na sedlu, ki je precej umaknjeno v notranjost pobočja in graben Sevnika se pod Tolstim vrhom vleče daleč… daleč proti Zalogu (Goriče). Tako sem kar malo nervozen, saj mi v spomin prihajajo slike, ko me je Venturi zrinil skozi sedlo (Malo Poljano) za Storžič in Kriško (medtem, ko se je Delux mirno vozil daleč zunaj pred Tolstim). Danes res ni toliko vetra, ampak ven je daleč…

Postavim Nuptseja na sam vrh travnika in počakam, da bo vsaj malo pihnilo. Ko res pihne, potegnem in se lepo odpeljem desno ob pobočju Tolstega. In lepo drži. Z vetrom (V) se hitro peljem proti Gozdu. Pa me začne spuščati in se odpeljem ven na zunanji rob. Najprej mislim, da bom moral pristati v Seničnem, pa me tu pred robom dvigne, tako da samo zapeljem za Gozd in pristanem na sveže pokošenem travniku pred kočo (pozor žičnica !) v močnem čelnem vetru (V).

Zoranov let

Zoranov let