Padalska jata

Naprej proti Vrhniki. Mega pa je za akcijo, čeprav se vidi predvsem kot moja zemeljska podpora; v današnje letenje ne verjame preveč, saj že na Uncu kar močno piha in je vse nizko pokrito.

Malo pred Uncem pokliče Manca: planira Primorsko, Slak je tudi za. Na Uncu prevzame Mega LCja, jaz pa lociram planirane cilje. Najprej hočeva čez Vrabče, potem pa pred Vipavo (kjer rahlo dežuje, Kovk v meglicah 6/9 JZ) raje odvijeva počez proti Štanjelu in od desne gor na Krtinovico.

Ko smo bili nazadnje (in edinikrat) tukaj, si nisem želel še kdajkoli sem, danes pa se mi start ne zdi več tako nemogoč. Izberem desno varianto. Čeprav zelo položen, je travnik v bistvu šolski teren in če ne bo šlo čez, pač pristanem na koncu travnika pred drevesno mejo nad spodnjo dolino. Mega mi postavi padalo.

Piha nula (občasno dahne gor). Potegnem in laufam in laufam in se končno odlepim. Sem res nizko in ne vem, če bo zneslo čez drevje… Na levem delu travnika je drevje najniže, usmerim tja, res je nizko, dvignem noge čim višje in kakšen meter, dva nad šavjem speljem čez. Strmo pobočje se odpre in z užitkom odpeljem ob pobočju in pristanem v dolini spodaj.

Zoranov let

Naberem, počakam Mega, natlačim Rooka v LCja in kar v tangicah v avto.

Danes napovedan zelo močan JZ čez SLO. Le okoli Kranjske gore je sivo. In si zabijem v glavo, da je treba tja (drugje je v resnici že vse pokrito, kjer pa ni – SV SLO, pa nabija vijolično 🙂 ). Predlagam Sv.Peter. Mateja za, Luka (Slak) tudi, Manca menca, Mega kasneje (kasneje bo jačalo…).

Okoli 10h poberem Slaka in nekaj minut kasneje Matejo (njen Luka se raje ne bo šel vozit 🙂 ) in proti Gorenjski. Manca organizira drugi del jate (Uki, Mega) za tople nižine Primorske (Osp,…) .

Ko zavijemo z avtoceste proti Begunjam, klobase na letališču kažejo šibko dol (SV). Na pristanku pri konjih nulca. Naokoli gor na start, kjer pa že piha bolj konkretno (med 3 in 5); žal pa se vsaki 2 minuti veter spremeni smer: piha dol od zadaj, potem gor od leve spredaj 🙁 . Oblaki šibajo konkretno – od Z.

Malo čakamo in modrujemo, potem z LCjem dol (na letališču so sedaj klobase vodoravno proti Perotu)  in naprej proti Jesenicam. Čeprav je tukaj kar lepo – tudi sonček, dobimo žive info (Peternel, Malina), da v Kranjski že rahlo dežuje in piha močno sunkovito (Kranjska J 5/11 J) in ne bo tam nič za leteti…

Pri Jesenicah obrnemo in nazaj. Druga grupa medtem postavlja in odletava na Ospu. Zavijemo proti Tržiču in od zadaj pod Gozd. Priključi se nam še Đoko in na start.

Na startu meša in piha tudi S dol, čeprav postaja vztrajno ponavlja J in samo J. Slak navija za višji start, zato gremo pogledat Šolski teren, ki pa nikogar ne pritegne. Nazaj na start Gozd in Mateja, Slak in Đoko se pripravijo. Jaz pa bom šofer v zameno, da me potem suportirajo na (mojem) novem potencialnem startu pri Zalogu.

Odletijo v dokaj mirnem. Zunaj jih malo pogunca V in na pristanek.

Ko sem dol, pospravijo do konca in se z malo iskanja pripeljemo pod travnik (pravi šolski teren), nekaj desno od pravega starta Zalog (tu trenira Svole in leta Klemen Jelenc). Odpešačimo na vrh (tudi Đoko je z nami) kjer mi postavijo Rooka.

V tangice in ko za trenutek upade rahlo pihanje po hribu dol, potegnem, zalaufam in speljem… Na koncu travnika imam že nekaj višine, tako da zavjugam nazaj in pristanem rahlo v pobočje.

Zoranov let

Novnov.

Ker je še malo dneva in kaže precej bolje (in je vmes domačin Jaka Ambrožič odletel s Perota), poskusimo še enkrat do Lesc (kjer pa sedaj na polno piha dol skozi vse klobase na letališču 🙁 .

Obrnemo in proti LJU. Vsi smo zadovoljni (da smo sploh leteli).

Druga grupa pa je tudi Fly z Ospa in Hike nazaj gor 🙂 .

Ukijev let