Padalska jata

Je rekel Erzo, da moram nekaj napisati, sicer bo to dokaz prikritega delovanja. Ker jaz nisem tak kot on (ki nikoli nič ne napiše 🙂 ), bom nekaj napisal…

Me dopoldne pokliče Edo Pohl, da bi rad sprobal nov lahek zic na testiranju in kam pedlagam – baje da okoli Kamnika manj piha, pravi. Jaz sicer ne vidim ne na ALADINU, ne na postajah, da bi kje kaj manj pihalo, ampak sem takoj za stvar. Pokličem še Joneta, ki direktno s terena javi, da v Bistričici ni nobenega vetra, ampak gori, okoli Kamniškega pa piha…piha… (J – na Krvavcu sunki 18, na Ambrotu 12, Krim 18. Na Kredarici 144 km/h…)

Vsak s svojim avtom do Kamnika. Na Špici (cilj 1.) nimava kaj iskati, saj piha čisti J, torej bo gor čisto z leve.

Naprej do Godiča, kjer pustiva Edov avto. Piha skoraj nič. Z LCjem gori-doli-naokoli do Voverja. Tik pred startom je cestica zabasana s skalami  in nalagajočim bagerjem in kamiončkom in traktorjem s prikolico. Prisloniva LCja ob rob ceste in prisluhneva zgodbi lastnika (?) starta in okolice, kako smo padalci (ata Hančič) uzurpirali njegovo poseko in da bo ravno te dni začel zasajati čistino z mladim drevjem (če se ne bo kdo kaj z njim zmenil… 🙂 € ? )…

Na startu črno in sivo na Z, proti Kamniškemu vrhu in Krvavcu. Piha skoraj nič, pa skoraj gor, pa čisto z leve (V), pa skoraj močno, pa pride piš, da otresa jesensko listje naokoli in vse zašumi (brzovlak…), pa skoraj nič, pa… Edo kar začne vleči robo iz rukzaka – se mu zdi da je (!?). Povem, da bom raje malo počakal, da vidimo, kako bo tole – in to ustavi tudi njega. Pol ure nadzorujeva situacijo, potem tudi on ugotovi, da je malo čudno in nedoločljivo (čeprav sunkov večjih od 9,4 ne nameriva – so pa iz različnih smeri… 🙂 ) in da greva raje kam niže. Cilj 2. zaključen.

Dol in naprej v Bistričico in gor na Okroglo (Erzov in Kastnerjev prikriti, nedavno realiziran odlet 🙂 ). Pri kmetiji zaparkirava in na terasaste travnike po rahlem dežju in rahlih kravjekih, ki prekrivajo večino travnatih površin. Najdeva najbolj primerno lokacijo, pa se Edu ne da, ker je prenizko za testirat sedež (v resnici mu niso všeč kravjeki). Ampak glavni problem je, da piha popolnoma z desne – Z, skoraj od Kamniškega vrha. Lokacija 3. zaključena.

Če piha Z, bo pa mogoče za Planinskim orlom – to bi bila tam idealna smer. Zapeljeva do Kalcita in še malo naprej in si ogledava travnik zgoraj in vidiva kolovoz in hop po njem gor. Vključim L4 in v precejšnjo strmino gor. Kolovoz vedno bolj strm in vedno bolj blaten… Naenkrat samo še plavava v blatu na mestu… Ustavim… LC pa kar leze po milimetrih nazaj po strmini v lepljivem blatu ! Zagrabi me panika (pred očmi se mi zavrti zimsko druženje z Erzom po uspešnem poletu z Jereba – drsenje po zaledeneli cesti nazaj z ping-pong dodatki njegovega in mojega avta…). LC obstoji v blatu… Edo priseben in hladen kot špricer. Predlaga, da se malo ohladiva izven avta. To narediva. Potem predlaga, da on prevzame krmilo in po milimetrih nazaj. In to naredi. In po milimetrih oddrajsa LCja nazaj ven iz plastelina, do malo bolj grobega blata s kakšnim kamnom in potem po cm nazaj do vznožja (Bravo in hvala ! za manevriranje in skuliranost !). Blatnega LCja zaparkirava in se odločiva za pešaka gor. Ampak tu doli piha s hriba dol (JV se zliva čez greben). Lokacija 4. zaključena.

Ampak, če pa je glavni le J, bo pa mogoče Sv.Primož (a je nižji kot Vover, ali pa vsaj skrit za sprednjim grebenom ?). LC se otresa blata po makadamu gor do konca (zadnja kmetija na levo). Tu piha občutno (a ne tako kot na Voverju). Povem, da start na Primožu ni idealen in da je treba do tja še peš. Edo ni navdušen, saj ni preveč verjetnosti, da bi odletela… Lokacija 5. zaključena.

Ker pa sva že v tej dolini, predlagam, da greva proti Črnivcu do Sv.Ahaca nad Kališem. Rečeno – storjeno ! Doli na pristanku v kotlu pri Krivčevem ne piha kaj dosti… In sva gori na strmem travniku med kravicami in manjšimi količinami dreka. Piha kot na Voverju (sunki, spreminjajoča smer, mogoče za spoznanje manj…). 10 min je dovolj, da zaključiva z ogledom lokacije 6.

Potem pa še malo iščeva nižje travnike, pa mogoče bi bilo tam,… pa greva še tja, … kaj pa rotorji za grebenom od močnega J višje, … pa na Krvavcu je še vedno 18m/s J, pa… Ampak v bistvu sva se že predala… Posloviva se spodaj v Krivčevem in domov…

Dopoldne v LJU kotlini vse v megli, na Gorenjskem v višavah pa krasen sonček (tudi na Primorskem, samo napoved jezelena…). Pavlič pokliče za Kikirikija, pa mi je prehitro. Ko pa sem jaz sproščen, Erzo še ni.

Pa se zapeljem na Gorenjsko skozi pritlehni sluz v smeri Jezerskega. Na Zg.Jezerskem je že čudovit sonček, na ravnici pa prbija ko pr norcih (izmerim sunke 15), oblake goni ekspres. Vseeno si grem ogledat start na Jezerskem vrhu, ki se mi zdi sprejemljiv. Tudi piha prav, le otresanje macesnov je malo premočno … Pokliče Delux za Sv.Ano. Potrdim, saj tu nimam več kaj iskati.

Odpeljem se dol, nazaj proti LJU. Nižinske megle so se raztopile in Kamniške so v soncu. Ustavim in preverim na tablici: Krvavec 10/15 Z, Ambrož 8/11 JZ, Kriška 8/10,5 J, Gozd pa 2,4/6,2 J. Oblake še vedno goni. Pomislim na Petra, pokličem Erza. On samo potrdi Ano in ne sliši nič drugega.

V Podpeči počakam Borisa in Erza. Faaca je odpovedal in šel na Gozd. Spodaj ne piha nič, od Z se oblači.

Na startu piha malo premalo. Erzo postavi in malo dviguje (v pričakovanju malo močnejšega vetra). Medtem Boris porihta Queena in elegantno odleti.

Borisov let

Jaz naštimavam Naviterja (nova verzija OS). Erzo me priganja in ko res malo pojača, odleti.

Tudi jaz raztegnem padalo do konca, piha pa vedno bolj. Z zidkom v rikverc čakam na bolj miren trenutek, pa ga kar ni. Pride še Bajda (ki smo ga srečali v Podpeči – H&F). Veter mi posvaljka padalo s strani in naredi kravato. Bajda mi jo reši… potem pa malo manj pihne in hitro potegnem in me sname s tal.

Lifta me gor, komaj kaj naprej, dokler ne pridem čez drevesni rob. Oblivanje vetra me odnaša in gunca v desno in tudi rikverca. Ko sem le bolj zunaj, me začne spuščati in prilezem na letališče zraven Erza.

Zoranov let

Sedaj tudi na tleh močno piha. Erzo se malo križa, Boris pa izjavi, da me ni bilo apetitlih gledati…

Pospravljam, ona dva pa gor po LCja, kjer še pomagata Bajdi odmotati padalo iz šavja. Potem samo še pospravi.

Nazadnje se malo zaključno podružimo v Podpeči na torticah…

ob 6:57 vidim sporočilo…Piše Erzo…”Stol ali Dovška Baba ob 7ih pred BJ”. Uh prezgodaj, pa se zmeniva ob 7:30 za na Babo.

Avto napokava tudi z B opremo in se že peljeva v megli proti Ljubljani kjer pobereva še Štusa. Vse do Lesc smo se vozili v megli. Zapeljemo se čisto gor do rampe kjer parkiramo in nadaljujemo “on foot”.

1h15 in že smo malce pod vrhom.

S planinci še sklenemo dogovor za dostavo našega avta do campa in sledi počitek ali čakanje na baze ki jih ni.

Piha V in občasno navzgor. Erzo se naveliča čakanja in potegne, ga vzame in jadra. Tudi Štus ne čaka in se mu kaj hitro pridruži. Mene pa heca rikverc štartavat in ko onadva že lep čas drgneta Babo, se jaz še kar matram.

No pa mi naposled le uspe in me lepo vzame. Moja neizkušenost me kmalu spravi proti dolini kjer grem naprej le dobrih 15km/h. Dolinc je bil precej močan in bolj ko sem se bližal tlom počasnejši sem bil. Ampak rikvercal pa nisem!

Domnov let

Ko v daljavi gledam onadva mi je jasno, da jih še lep čas ne bo dol. Hitro pospravim in poiščem prvo oštarijo v Vasi. Najdem “bar in picerija Špajza”. Še spijem ne do kraja, že zanima Erza kolko doli piha. 5-6 mu pravim (kasneje mi pove da je bilo bolj 7-8) za njim izza ovinka Štus pristaja blizu campa.

Štusov let

Erzo pa bolj zadaj. Verjetno zaradi mojih ne natančnih podatkov 🙂

Erzov let

Še Erzove slikce in Štusov filmček dogajanja na Babi

Štusov filmček

Vse se lepo poklapa saj ne čakamo dolgo na naš avto.

Z vožnjo proti notranjski se odločamo o Zabreški, a se na koncu premislimo za Gozd. Mene odložita pri koči,

Domnov Gozd

Štus na šolski teren

Štusov Šolski teren

Erzo pa pravi da bo avto rešil. Pa še res ga je, tako kot jaz prej 🙂

Ko smo vsi na pristanku se mi začenja mudit, da ujamem še Ulovko preden se stemni. Če bi bil 10 min. prepozen nebi štartal.

Domnova Ulovka

In zopet se mi lepo izide s prevozom saj me po pristanku iz Ulovke pobere Mirko ki prihaja s Kovka.

Erzo ima rezerviran kombi v Lokavcu za Čaven. Oba z Mirkom potrdiva udeležbo in ob zmenjeni uri štartamo, da smo ob dogovorjeni v Lokavcu pri šoli. Tam presedemo v ParaKombi in jo mahnemo proti vzletišču.

Mirko in jaz sva pred tem od Erza dobila še navodila, da naj na štartu nič ne čakava in kar se da hitro v luft, da veter ne obrne kot prejšnji dan ko so nekateri odšli dol z avtom!

Seveda ga Mirko uboga in štarta prvi ter zajadra na levi strani štarta. Sledijo mu Valič, Jošt, Tom, Erzo, Vidmar, Volk, Ščuka in morda še kdo, ki mi ni poznan. Kot zadnja greva še jaz in Marko V.

Mirkov let

Štartam proti SV in takoj zavijem desno v upanju da dohitim glavnino pod katero sem na polici prišel prenizko in ves čas jih gledam od spodaj in upam da dobim kak prdec, da se jim višje pridružim (saj četudi bi ga dobil ga verjetno nebi znal izkoristit). Preveč sem upal in samo curil ter dokončno scuril v Vitovljah.

Domnov let

Večina jih pristaja na in pod Lijakom, Mirko je rešil ErzoBus, Ščuka se je pa še kar vozil tam nad Danijelom, še ko sva se z Mirkom pripeljala na pristanek.

Erzov let

Dan je še trajal in Planina je vetrovna tako, da smo kmalu na njej. Mi trije z Markotom V. v avtu in zadaj v drugem Tom P.in Volk.

Piha lepo močno. Erzo prvi (zgoraj na Planini nad Planino ?),

Erzov let

Tom drugi, Mirkota vzame kot si vedno želi.

Mirkov let

Lepo so jadrali. Ko sva z Markotom pripravljena veter pojenja. Marko, čaka in si premisli. Jaz potegnem kar naprej pa mi kar lepo rata 🙂 Ko se hočem razkomotit v sedež je le ta nekam čudno zategnjen pod perdo in ugotovim da so krivi pripomočki za samo reševanje v žepku za balast katere špona gas. Malo se trudim jadrat pa mi je neudobno tako da grem pristajat.

Domnov let

Na pristanku izvem, da je Marko pri štartu zapel v kandelaber in se je padalo zapletlo tako, da smo potrebovali lojtre, katere si je v vasi izposodil Marko. Dve zvezani lestvi 7-8m, Marko v rokavicah, vešč spopadanja z visoko napetostjo, spretno in hitro reši svojo M6 iz narodnega kandelabra

in dan je bil rešen.