Ker je Zoran odsoten, sem delno pooblaščena, da nekaj napišem o naših letalnih dejavnostih… predvsem zato, da bo lahko Zoran kaj počel med dopustom in dodajal slikce in lepil tracke in predvsem imel stik s samim letenjem :).

Zoran ne more (se pripravlja na morje), Erzo ne more, Mega lahko popoldan… tako da se zberemo Uki, Manca, Slak, Luka in jaz. Moč večine določi Buzet… Na pristanku kombiniramo kombinatoriko, s katero bomo najbolj optimizirali prevoze gor, na koncu se nekako zedinimo, da bo najbolje, če gremo z enim avtom gor, potem pa z istim po ostale člane dol in spet gor in imamo enega zgoraj in enega spodaj. Na štartu močno, ampak na koncu vsi zmoremu (kljub rahlo (pre)močnemu vetru za ženski del ekipe, ko Manca malo dviguje, mene pa samo dvigne in se odložim par metrov nazaj, Lukati ob vsem tem požrtvovalno pomagajo :)). Letenje je dokaj luštno, ampak predvsem lokalno, ko po nekaj časa (do takrat Uki nabere kar nekaj, jaz urco…) zaradi zelo čudnih črnih oblakov vsi po hitrem postopku gremo na tla.

Ukijev let

Ukijev let

 

Lukov let

Lukov let

 

Po nekaj debate kam, se odločimo, da gremo še na Vremščico.

Drugi del ekipe se aktivira popoldan in Erzo, Mega in Mirko pičijo na Lijak.

Brez težav čez mejo (vedno nam uspe biti na pravi strani meje, kjer ni gužve :)), pa pičimo na Vremščico na spodnji štart.

Piha na polno, gledamo, začne zebst, potem pa se Uki in Luka odločita, da le ni tako močno in pripravita… oba malo rikverca in dviguje v obratni smeri, ampak pogumno odletita. Baje je v zraku lepo in mirno. Tudi ostali se spravimo (čeprav se meni glede na izkušnje z močnim vetrom zdi le malo premočno :))… privlečemo robo, Manca hendla v močnem vetru, Slak hendla v močnem vetru, jaz rešujem pokvarjeno čelado in ko obupam, se usedem in gledam kako Manca in Slak hendlata v močnem vetru (mojo pripravljenost, da jima pomagam in ju porinem v zrak, zavračata :)). Ostala dva pa čudovito jadrata med zgornjim in spodnjim startom. Potem končno nekako usposobim čelado (baje da ženske vedno najdemo najbolj čudna mesta, kam lahko kaj porinemo :)) in sama sebi dam zeleno luč za odletet, ko tudi Manca odleti, takrat pa Uki (oko sokolje, ki vse vidi :)) začne spraševat Manco zakaj niha in kaj je in pogledam in Mance nikjer… na cesti ustavi avto in iz njega se usujejo trije fantje, ki že skoraj laufajo proti Manci… ampak javi, da je odletela z zapletenimi gurtnami in pristala malo nižje pod startom za drevesom, in da je vse v redu! Slak gre pomagat, jaz pa zvlečem robo pod cesto, kjer mi potem oba pomagata, da odletim v nikakršnem vetru v crknjen veter in po 8 minutah scurim k Ukiju nad cesto.

140809 Uki2

Ukijev let

Luka toplanda,

Lukov let

Lukov 1.topland let

 

Lukov let

Lukov 2.topland let

Manca in Slak pa še malo hendlata.

Pol pa na Unec k Portusu na zaključno druženje (kot bi rekel Zoran :)).

Je bil pa lušten dan.

Erzo in Mega na Hrvaško proti Liki na internacionalno sodelovanje.

Napovedan lep dan s šibkim vetrom, zato grem že zgodaj po vsaj enega novega.

Na Rakitno in po že znano ozkem kolovozu na vrh Županovega hriba. Zaradi krav parkiram LCja malo spodaj v gozdu. Vzamem najstarejšo coto, mojega dragega lahkega Nuptseja (ki je dal toliko skozi…). Namen je ugotoviti, če ni že boljši od cota classe :-).

Na startu pri anteni piha seveda z leve: čisti JV… Postavim skoraj pravokotno na start, ga potegnem (odšelesti gor in mahedra v svoji tankosti…) in odlaufam poševno do roba, pobrcam skozi grmovje in speljem iz poseke. Najprej potonem, nad travniki Rakitne pa kar drži, tako da se odpeljem čez utico avtobusne postaje na naslednji travnik.

Zoranov let

Zoranov let

Pospravim in pešaka gor po avto… Novnov 🙂 .

Z Matejo in Ukijem se uskladimo za popoldanski Gozd z mislijo, da bo idealno.

Dobimo se na pristanku in z zmajarjem Matjažem gor do Kurnika, ki ravno obeduje pred svojo hiško. Matjaž postavlja zmaja, mi trije pa padala.

In potem čakamo, da bi ustrezno pihnilo. V vsakem koncu poseke piha po svoje… Dvakrat poskušam hrbtno, pa po lepem dvigu padalo samo odmahedra na tla… Potegnem še naprej, pa mi ga po dvigu zaobrne na stran in v negativo (povesta Uki in Mateja). Potem še malo čakamo.

In ko enkrat na videz piha skladno gor (desna vreča, leva vreča komaj in vetrokaz na anteni…), potegnem in sem v lepo luftu, potem pa me pogoltne, da skoraj podrajsam po tleh, predno speljem iz poseke ! Zunaj pa nekaj rodea v zelo močnem V. Najprej že mislim, da bom pobral, potem pa curim in skoraj scurim še daleč od pristanka. Pa se le rešim in pripeljem v razburkano okolje pristanka, kjer pa je treba, kar nekaj spretnosti, da pristanem na uradnem travniku (nekateri so bili razsuti po okoliških travnikih 🙂 ).

Zoranov let

Zoranov let

Že mislim, da je današnji let samo moja nesposobnost, ko nekaj minut za mano pristane tudi Mateja.

Kurnik, ki je bil za njo nekaj minut, pa tudi pristane nekaj minut kasneje 🙁 .

Uki še čaka gori na boljše pogoje. Tudi on trikrat sesuje padalo, preden mu uspe odleteti in pristati pri naju po nekaj zavojih.

 

Današnji popoldan ni bil top šit 🙂 . Malo se potolažimo na druženju ob pijački in bograču…

pa vsak na svojem koncu…

Erzo in Mega, kot že rečeno v gosteh na Hrvaškem – Visočica

Erzova Visočica

Erzova Visočica

Evo še slikce

 

Komentar leta: Super organizacija (8.30 z Vrhnike, 1.30 na Vrhniki), nov štart, pa še scuril nisem, kar bi se prav lahko zgodilo. Termika dobesedno klimava, spodaj po travnikih stoji voda. In videl sem morje z otoki…
Komentarji (1)
  • 1.Andrej Erznožnik : Komentar od Jasne, ki ga ni objavila ob svojem letu gre takole: Za sletanje sam imala dve variante: A: desno suhi travnjak, na kojem more bit minsko polje B: levo travnjak u vodi, kde mina možda nema, jer su tamo neki več sleteli danas pa i prije

 

Boris že zgodaj svojo standardno Ulovko 🙂

Borisov jutranji F&H

Borisov jutranji F&H

Samsa gostuje v Franciji

Andrej v Chamonixu

Andrej v Chamonixu

evo še nekaj  njegovih slikc in “uradni” FILM

 

Emil pa je bil na Strmci

Emil na Strmci

Emil na Strmci