Kot včeraj, je bila tudi danes jata razsuta. Nekateri sploh niso leteli, drugi pa odleteli daleč izpred hišnega praga
Erzo in Uki sta vrtela v daljnem Posočju
Padalska jataErzo in Uki se odločita za Posočje (Soča Outdoor), Mateja in Luka in jaz smo za bližje lokacije. Mega bolan. Na koncu se odločimo za Kovk (kljub potencialnim popoldanskim nevihtam).
Na startu ob 12h idealen veter, sonček, v zraku praktično nikogar (Sašo Slabajna). Postavimo in v zrak: jaz, pa Mateja in Luka.
V zraku močni stebri in še močnejše luknje. V začetku hitro naberem do 1400, se usmerim proti Hublju, pa sem že malo za Podrto pod grebenom. Sicer popravim na Hublju, ampak naprej se spet udre. Raje obrnem. Še enkrat vmes naberem do 1300, pa sem pri Podrti, po obratu pri startu, že skoraj v podnu. Komaj se rešim in naberem do 1100, potem dobim še rahlo dviganje pod nastajajočo bazo (nebo se hitro zapira) bolj zunaj in se odpeljem proti Vipavi. Dol gre kot po klancu, ko se naslonim na pobočje pod Plazom, komaj kaj piskne, drajsam do konca in scurim pri piceriji v Vipavi.
Mateja in Luka še kakšne četrt ure vozita ob grebenu (vmes je govora o grdem črnem oblaku, pri Nanosu je že vse črno in tudi zagrmi). Za toplandati je premočno in pristaneta pri Anji.
Ko prištopam do tja, dobim prevoz pri zmajarjih za gor in rešim avto. Ko sem spet dol in se tolažimo s hrano in radlerjem, se začne nebo spet odpirati in nekaj padalcev lepo mirno in visoko jadra nad Kovkom (prišli tudi z Lijaka). Mogoče smo res malo prehitro začeli…
Najprej tudi mi razmišljamo, da bi šli še enkrat in šele na Colu se odločimo, da gremo raje na drug start – na Strmec nad Malim Poljem. Mateja se javi za šoferja.
Zapeljemo se skoraj do kmetije in poševno nazaj čez pobočje na start. Piha 6-8/10,1->9, v idealni smeri po travniku gor.
Postaviva in Luka kar odleti. Malo nabere nad start in jadra sem in tja. Malo se mi zdi močno (za cota klasse brez gasa), ko pa Luka pove, da gre lepo naprej (15) brez gasa, potegnem še sam.
Majhno zavozlanino na desni kmalu rešim in se peljem naravnost ven. Lepo drži in dviguje in naivno si domišljam, da bi se danes mogoče lahko odpeljalo čez Col. Še pred Rizenberkom me že pogoltne tako močno, da se raje obrnem in pristanem na travnikih Malega Polja.
Luka se je tudi odpeljal ven še z nekaj večjo višino, pa se mu zgodi enako in nekaj minut kasneje pristane ob meni. Čudovito okolje.
Še predno pospraviva, je Mateja že pri naju. Ker je še dan, se čez Podkraj zapeljemo še na Strmco.
Piha premalo, da bi nas dovolj zdražilo, zato pa z Lukom hecava Matejo, da naj prvič preizkusi Lukovega Pija. Res se pusti prepričati. Pripraviva ji padalo in prvič tudi v tangicah potegne in zajadra sem in tja ob pobočju (no, malo bolj zunaj, sicer bi kar nabrala, tako pa zgublja metre pri vsakem zavoju). Še predno sva dol, pristane na standardnem pristanku.
Vsi zadovoljni zaključimo večer ob sladoledu v LJU. 🙂 .
Zjutraj lep dan z napovedanim JV, ki bo čez dan obračal v JZ. Erzo informativno pokliče za Buzet (zdražil ga je Ščuka, Erzu se po včerajšnjih naporih ne da preveč), pa me ne mika. Raje kakšni projekti, pa nekaj bližjega.
Po nekaj presledka pa je naenkrat akcija za Slivnico. Do Vrhnike, kjer čaka Čepar. Ko pride Erzo, ugotovimo, da je bolje z dvema avtoma, roba k meni in na pumpo v Cerknico, kjer že čaka Emil. Čepar pusti avto spodaj (da bo lahko pravočasno v vrtcu 🙂 ), Emil k nam in gor.
Na startu piha skoraj nič (JV). Malo čakamo, Tilen se kar pripravlja (se mu mudi), jaz tudi (se mi ne mudi).
Ko pihne malo gor, Tilen potegne in je v luftu in na levo in začne po mm nabirati. Mi še malo čakamo (zdaj že večkrat pihne gor), potem potegne Emil, pa jaz in Erzo.
Tudi sam grem na levo in takoj dobim steber in navijam. Erzo je hitro ob meni in nad mano, poskušam mu slediti, pa ga zgubim iz vidnega polja in iščem naprej sam. Nad 1700 ne morem, proti Borovnici si ne upam, zato plavam sem in tja nad Slivnico. Nekajkrat potonem, pa spet naberem in vrtim med 1500 in 1600. Poskušam proti Cerknici, vidim tam Čeparja (ki se vrača iz smeri Prestranka), kako vrti precej zunaj, jaz pa hitro zgubljam. Čepar pa nazaj nad vrh, malo čez na V stran in spet nabira. Posnemam ga, pa se komaj rešim pred scurjenjem in ga med lastnim reševanjem izgubim (nabral je na 2000 in v vrtec na Vrhniko 🙂 ). Še en močan steber do 1600 dobim nad farmo, potem pa proti Cerknici in pristanek pri pumpi po 1.30 ure.
Pokličem Erza, (je že vmes zvonil po telefonu), ki v Borovnici čaka štop.
Ko pospravim, na pumpi počakam, da pristane še Emil, ki na koncu vrti nad startom še z Danetom.
Poberem Emila z njegovim avtom in ko sva nazaj na pumpi, je tu že Erzo, našpičen za naslednje akcije.