Tudi danes je predviden bolj pozen odhod, čeprav je idealen dan (sicer šibek V, brez ploh in neviht, močna termika) – sestanki, pa tereni, pa državne obveznosti, pa…
Ob 14h na Železniški midva z Megom prestopiva v enoprostorca in čez hribe in doline v Poljane, kjer nas že čaka Gluhi. Pravkar je v lokalni gostilni govoril s Činksom, ki mu je povedal take o Starem vrhu, da Gluhi kar ne bi šel 🙂 .
Pri koči izmečemo robo iz enoprostorca in se začnemo topiti in cediti na vročini. Najprej pešaka direkt gor soncu naproti (ker nam je premalo toplo…), potem pa zavijemo v gozd. Teh 100 višincev je morilskih.
Na startu piha lepo gor po pobočju… kadar pihne. Postavimo in čakamo na ta trenutek (ko pihne). Odletita Mega in Erzo, potem je trenutka konec. Z Gluhim čakava na naslednji trenutek, pa ga kar ni. Ko vidiva skozi drevje, da sta Mega in Erzo na J strani pod grebenom, sva pomirjena: bomo družno scurili 🙂 . In še midva v zrak skoraj v brezveterju.
Hitro desno čez greben na Poljansko stran in sva že višja kot onadva. Gluhi hitro najde steber in nabira, jaz drajsam ob pobočju in s težavo nekaj naberem. Erzo tudi zavrti rešilni steber in je hitro nad mano in še nad Gluhim. Mega pa vedno bolj curi in se odpelje čez vas proti Poljanam (ki so daleč daleč, za grički in dolinami). Tudi jaz vrtim neko dviganje pa naenkrat zgubim in potonem ko kanta in za Megom. Čeprav sem višji, gledam, kje bova skupaj scurila. Najprej na prvem griču – pa Mega noče in kar še vrti nad grapo desno.Tu dobim prvo lepo dviganje in naberem za 200m. Bom vsaj brez skrbi prišel za Megom. On je nad naslednjim gričkom, kjer se mi zdi, da že pristaja na travniku. Pa dobim dviganje kar na sredi tega kotla, ki je vedno širše in vse bolj mirno in sploh enkratno (steber dneva, bi rekel Delux). Medtem ko nabiram 1100m dodatne višine (do 2000), je Mega preskočil v zadnjo dolino in pristaja. To objavi tudi po postaji (problem z avtom je rešen …) . Jaz pa, vesel ko radio, vrtim in uživam iz vedno večje višine. Odnaša me v smeri Blegoša, ki je višinsko že precej pod mano (400m). Na 2000 mi zmanjka dviganja in se odpeljem proti Hotavljam. Popravim v smer Žirov, višino zgubljam počasi, občasno me tudi dvigne in sem nad Soro med Hotavljami in Gorenjo vasjo cca 1500. Najprej se mi zdi, da bom prišel čez Žirovski vrh, ko pa se usmerim v pobočje nad gmajne in sem vedno nižji, se samo obrnem, naberem 200m in usmerim proti Poljanam. Erzo nekaj govori o Megu in mi sploh ni jasno, saj sem ga že videl “na tleh”. Ampak se je očitno pobral s podna iz nemogoče situacije in je že nekje za mano na 1500 in še nabira. Erzo javi, da Je Gluhi pristal v Trebij
Gluhijev let
i in da bo kmalu tudi on pri njem.
Erzov let
Zapeljem se do Poljan, že hočem pristati, pa dobim še eno manjše dviganje za 150m in poskušam še enkrat proti Gorenji vasi, potem pa se predam in pristanem v Poljanah.
Zoranov let
Pospravim, do Gluhijevega avta in do njiju v Trebijo. Mega je medtem nadaljeval “proti Smrečju” z 2100. Popijemo, potem pa midva z Erzom po enoprostorca na Stari vrh, vrneva Gluhiju avto domov v Žiri in pobereva Mega pod Goropekami, kamor je scuril v Erzovo veliko olajšanje. In na Vrhniko, vsi veseli nad lepim letenjem (jaz pa še sploh).
Erzo v Podlipski malo provocira z Ulovko, ko pa se ločimo na Železniški, provokacijo uresniči…
Erzova provokacija
