Padalska jata

Današnja burja in napovedan sončen dan kar nekako odločita, da gre večina jate na Lijak.

Jaz do Mateje in Luka in na Vrhniko na Železniško. Ob 11h je Erzo že tam. Še Manca in Uki (in Aleš Mohorič) in proti Lijaku. Manca in Uki pobereta Mega, Samsa in Slejko s svojega konca direkt dol.

Še tik pred pristankom, kamor naročimo Božiča za prevoz, piha burja.

Na startu rahlo gor (nekaj – predvsem tujcev – starta in večinoma scurijo), potem se za nekaj časa skoraj čisto umiri. Pihne celo malo dol. Ko začne spet naraščati veter gor, začnemo postavljati. Odleti Mega, pa Erzo, Slejko in Samsa in še mi, preostali.

Takoj ko potegnem (hrbtno) in odletim, dobim lepo dviganje in steber na V robu in kmalu sem na 1500. Ta, prvi steber, je še najbolj soliden in enakomeren. Vse naprej je bolj živahno in sunkovito. Vozim se bolj zunaj, sem in tja, vendar predvsem lokalno, za kam odpeljati se ni… Kadar preveč zgubim, spet nad greben in popravim, vendar 1500 ne dosežem več. Občasno padem v resnični rodeo (posledica SV, SZ, ki se meša z JZ vetrom in termiko). Po uri in pol pristanem (še nad pristankom lepo drži in celo dviguje),

Zoranov let

ostali iz naše jate pa se mi potem pridružijo še drug za drugim.

Erzov let

Andrejev let

Ukijev let

Ko se vsi zberemo, še na zaključno druženje v Vipavo.

Že med potjo vidimo, da so nekateri manjkajoči člani jate odšli po svoje: Emil npr. na Javornik.

Emilov let

Doma pa OLC pokaže še Borisovo (in Habibijevo) neverjetno aktivnost na Zavrhu :-).

Borisov let

Habibijev let

Ko me zjutraj pokliče Mateja s predlogom za Gozd – takoj, ker potem bodo nevihte – ugotovim, da je že ob 07h klical Erzo. Ko okoli 9h pokliče drugič, je odletel že drugi start na Blokah in se odpravlja naprej.

Hitro se priključim Mateji in Luku in proti Gozdu. Še manjša Matejina družinska kombinacija, ki nam bo potem po planu rešila avto s starta v dolino. Karfijole so že velike, vendar zaenkrat kaže še OK. Na startu se dva pripravljata, enemu sesuje padalo, drugi elegantno odleti v močan V. Luka pomaga pripraviti padala. Mateja potegne, pa se ji kljub lepemu dvigu padalo noče lepo postaviti in prekine. Potem potegnem jaz, za mano je pripravljen Ciril (Ovsenik).

Kljub lepemu dvigu, me potunka, tako da komaj speljem iz poseke v zelo močan V, ki pa se dodatno še zliva dol. Potem pa skoraj scurim v poden. Pri peskokopu (že vozim proti pristanku) se malo naslonim na sleme in najdem dviganje +2. Po dveh obratih sem 100m više, spet na višini starta. Pogledam gor in vidim, da se za Gozdom dela ogromna temna baza. Ne vem, ali me zauga ali je to termika, ampak ne bi preverjal, tako da se odpeljem nad pristanek, pa me še kar dviguje. Obrnem se v veter (proti Golniku-Storžiču) in se s 5-10 pomikam naprej in naenkrat po liftu z -3 dol. Nad pristankom še rodeo (in spreminjanje smeri vetra) in stopim dol.

Zoranov let

Ciril je za mano v zraku in ga kljub vlečenju ušes še vedno dviguje. Končno se začne spuščati in s kar nekaj truda pristane… Mateja javlja, da zgoraj malo dežuje in kaj svetujemo. Ciril odsvetuje, jaz ji pa za primerjavo povem, da je približno tako, kot zadnjič, ko sva si oba želela čim prej dol…

Ko pridejo po mene, gremo še na familiarno kosilo, potem pa še na Stari vrh na kavo in sladoled (za letenje ni 🙁 ), na koncu pa v plohi v LJU …

Zjutraj prva pokliče Mateja. Čimprej na Grmado, potem bodo nevihte. Erzo danes ne, ostali ja.

Ob 10h sem pri njej in z A-jem čez Horjul (zastoji zaradi nesreče na AC) do Vrhnike in pod Grmado. Manca z Ukijem pod Grmado. Mirko in Kastner in Mega že gor na start.

Ko pridemo gor, je tu še Kraševska jata (Gorazd, Marko in Rajko Sila) 🙂 . Ravno takrat prbije veter in napoved lokalcev in bližajoči grozeči oblaki kažejo, da smo zamudili (ali pa, da sploh danes pač ni pravi dan…).

Potem kar dolgo časa modrujemo in delno pospravljamo in spet odpiramo. Vmes veter pade, občasno sonček zamenja oblake in grmenje, mi pa še kar modrujemo. Ko se mi nekako zdi, da bi šel v luft kljub okolici in splošnemu mnenju (razen Mateje, ki se ji tudi zdi že kar sprejemljivo), začnem postavljati padalo, z namenom, da ga vsaj uredim in spet priklopim po včerajšnji nestandardni konfiguraciji (Rook s tangicami na vitlu) in pišastemu pakiranju…. To spodbudi Mega in Gorazda, ki hitro ponovno postavita in odletita: Mega in Gorazd in Mirko. Potem hitro še Uki in za njim jaz.

V zraku krasno dela, čelni veter je močan in lepo nabiram, vendar po nekaj zavojih začne kapljati (naberem že skoraj 200m). Mirko se spušča, tudi Gorazd je spodaj. Z Megom se odpeljeva nad polje (neha kapljati), vendar je nekako neprijetno razrukano in občasno sunkovito. Mega potegne ušesa in dol, midva z Ukijem pa mu tudi slediva (brez ušes).

Zoranov let

Ukijev let

Ko pristanemo, začne spet treskati s smeri Rakitne in počasi pospravimo. Preostali zgoraj se odločijo za ne. Potem imamo kar dolgo zaključno druženje v Planini, kjer v močnejšem nalivu analiziramo dogodke, dokler dež ne poneha…