Padalska jata

Zjutraj Erzo zažene akcijo za Vinsko goro, pa jo hitro skensla, ker vseeno ni velikega upanja za prave pogoje. Potem ga vse mine in greva z Megom (ki je bil že od jutra na obratih za Vinsko 🙂 ) sama na jug (namesto babice: Strički gredo na jug 🙂 ).

Med Kovkom in Vremščico izbereva Vremščico (ob prihodu gor na Kovku že nažge do 12…). No, tudi na Vremščici so sunki do 10,5.

Po rahlem počivanju postaviva (ker ni več tako močno 🙂 ) in Mega v luft, jaz pa, kljub nažiganju vetra, takoj za njim. Najprej kaže na curažo, potem pa nabereva in drajsava v res močnem vetru (Mega 1300, jaz čez 1100). Vmes pride kombi Poljakov, ki se vsujejo na start in začnejo postavljati… in pospravijo 🙂 . Mega slabo uro in uspe toplandati, jaz pol.

Zoranov let

Danes lep dan z burjo in V, ki bo čez dan obračal v V SLO na JV. Erzo pokliče zgodaj za Smuk s Ščuko (ali Karavanke – še ne ve). Meni je prezgodaj in predaleč in razmišljam o Grmadi (podobno kot včeraj, ko so leteli ohoho…), ali Zavrhu (v Karavankah preveč S). Manca je lahko v akciji po 13h in to mi ustreza.

Ker sem frei kakšno uro prej, se odločim za drugi ogled Štange (v soboto sem bil prvič in mi je podrobnejši večerni ogled onemogočila ploha…).  V sončku si ogledam situacijo, žal pa ostane pri tem, saj, kljub 4/8,5 V na Krimu, tule piha po hribu dol !? Potem se pa že mudi na Vrhniko, kamor prihaja Manca.

Na Planino, tu naju opazi Samsa in naju zaustavi, tako, da ga naloživa in gasa prek Strmce (kjer piha od zadaj) na Grmado. Ko prihajamo na start, piha idealno močno direkt gor in Andrej ekspresno postavi in odleti in že nabira nad startom. Dokler se jaz pripravim ( 🙂 ), veter že skoraj usahne in moram startati naprej. Manca sicer pripravi, ampak bo počakala, da bo videla, kako se odvija situacija.

Takoj po startu najdem lep steber in nabiram do cca 1100, potem usahne. Andrej medtem zgubi vso pridobljeno višino in se daleč spodaj bori v grapi desno od štarta. Pa se uspešno reši in nabere in je spet na cca 1200. Ko grem pod njega, ker se mi zdi, da bom tam še kaj nabral, začnem zgubljati. Nič pametnega ne najdem in ko sem nazaj pri startu, se mi udre in me splakne z -3,5 dol ob pobočju, kot da se slap zliva po bregu dol. Na nasprotni strani pri Hasbergu močan dim kaže, da piha JZ !? Desno pod startom na slemenu od Planine gor še poskušam malo zadržati curažo, potem pa se komaj še odpeljem na pristanek.

Zoranov let

Andrej pa sicer zgubi bogato višino nad startom, zato pa zapelje nad Planino ven in tu kar vrti in vrti nad ravnino in spet nabere do višine starta. Pristane šele, ko jaz že pospravim.

Andrejev let

Še Manca se na koncu odloči in odleti (na štartu samo še meša sem in tja in celo piha od zadaj) in po 5 min scuri na pristanek.

Počakava Andreja, da zapelje gor po LCja (Manca vmes na Strmci preverja situacijo – še vedno od zadaj in malo mešano), potem pa na Planino v gostilno, kjer se pridruži Mega na poti iz službe (ob 17.30 !!). Ko že zaključujemo, se javi Erzo, da je pristal v Cerknici 🙂 . Seveda greva z Manco po njega, medtem pa Mega spet z Unca nazaj na Planino rešit Nevidnega MM, ki je pririnil vse do tja.

Erzov let

Danes po napovedi manj vetra kot včeraj, sicer pa podobno. Nevidni MM je včeraj napovedoval za danes Vremščico, s tem, da je treba čim prej na start, ker bo potem (ko je čas za pobrati otroke iz vrtca 🙂 ), že zaprlo in ne bo nič več. Tako je najprej dogovor za 12h, pa Erzove obveze prestavijo čas na 12.30 (zelena zavist od včeraj mu ne da, da bi današnjo Vremščico izpustil, čeprav, roko na srce, smatra, da bi bilo bolje na projekte na Dolenjsko, ker bi to bilo bolj sigurno 🙂 – pa še prav ima, se bo izkazalo konec dneva…).

Vmes še snameva Mega na Uncu in do letališča. Spet se Nevidni izogne furi gor, saj je le Erzov enoprostorec (odslej bo to EEP !!) dovolj velik za 5 ljudi (še Rajko Sila) in 8 padal… Seveda z EEP limuzino ne moremo na zgornji start, kar pa je, v današnjem SZ vetru, edina varianta. Torej pešaka od križišča gor, z vetrom v rit.

Na vrhu posedemo po griču in modrujemo, ker piha čisto z desne, celo malo od strani od zadaj (tudi Veliki klopotec tako kaže). Nevidni ne izgublja časa z modrovanjem, ampak izvaja fine tuning na sedežu in ostali opremi… Končno obrne veter malo na Z (ko Nevidni potegne padalo iz vreče – to običajno vremenu pomaga 🙂 ) in panika. Izkoristimo trenutke šibkosti vetra (v smislu jakosti in smeri 🙂 ) in drug za drugim stopimo v zrak…

Po začetnem liftu se obrnem direkt na Z v smeri spodnjega starta in skoraj mirujem (10 naprej), potem pa dobim batino, ki me celo rikvercne in prestavi 100m više (ostale to zelo zabava – povedo ob koncu…) in potem gre malo laže naprej. Erzo in Nevidni zadaj nabereta ( s pomočjo te iste batine…), jaz pa si ne upam obračati (da me ne odnese preveč v levo nad bore) in raje rinem naprej. Ko pridem pod nivo grebena (mimo spodnjega starta), me SZ samo še splakne proti letališču. Najprej mislim, da sploh ne bom prišel do tja, pa se na odprtem padanje umiri  in lepo živahno pristanem na koncu piste.

Zoranov let

Rajka Sila je samo splaknilo dol po pobočju, tako da še do Pike ni prišel. Erzo in Nevidni sta dovolj nabrala na vrhu, da sta visoko pririnila nad letališče in se tod naokoli obešata še pol ure. Mega samo scuri zraven mene. Ko pospraviva, tudi Nevidni in Erzo (Erzo zadnji 🙂 ) pristaneta pri avtih.

Erzov let

Mega gor po EEPja in Erzovo denarnico, ki se valja po startu (ne zgubljam samo jaz stvari na startu 🙂 ). Sedaj pa naprej, ker je dan še mlad in je ta veter treba izkoristiti…

1. Najprej na Zajčico – pod gavgami (pod Na gavgah), kjer nas ustavi lastnik visoko ograjenega gojišča srnjadi. Ne, danes ne.

2. Potem gremo do Lipice in do meje in le najdemo cesto gor na Kokoš. Na koči na vrhu ostanemo samo s pregrešno dobrim vonjem po golažu- brez golaža (kdor je pač bil zainteresiran 🙂 ). Naslednjo uro tavamo po okoliškem borovju in iščemo/najdemo T(ita), ki pa je neodletljivo zarasel s šibjem (Erzo bi, če bi le malo bolj pihalo 🙂 ). Slabo je to Ščuka pred 10 leti pucal… Erzo še kar noče iti in bi z žagico začel pucati, pa mu je ne Mega, ne jaz,  ne dava…

3. Pod to točko raziskujemo več področij pod V pobočjem Nanosa med Šmihelom (Kaculj) in Stranami, pa v glavnem najdemo samo italijanske bunkerje…

4. Končno se odpeljemo na Unc, odložimo Mega in v zadnji svetlobi dneva Erzo odskaklja z Velikega Orljeka, da je zadovoljen 🙂 …

Erzov Veliki Orljek zvečer