Erzo javi, da gredo na Zavrh. Ko sva že blizu Unca pokličem Mega, ki ne bi šel nikamor. Erzo pa čez nekaj minut javi, da je pristal.

Erzov prvi Zavrh

Erzov prvi Zavrh

Predlagam, da ga poberem pri Bistri in da gremo še enkrat gor. Seveda je za.

Zareži se mi ob cesti, malo za Bistro, se zbaše v avto in do pumpe, kjer že čakata Džeri in dolgolasi Uki :-). Vsi so še za enkrat in avtobus nas odpelje gor (kljub rahlemu sneženju in mestoma na cestišče oprijetem snegu…).

Ko gazimo proti startu, še rahlo močneje mede, ampak mi smo odločeni. Na startu nulca. Seveda postavi prvi spet Erzo (je pač najhitrejši), vendar Džeri postavi pred njim kar na strmini in tudi prvi potegne in odleti. Erzo zalaufa naprej in je tudi v zraku. Potem pa jaz. Odbingljam ven med snežinke in naravnost proti Škorpijonu. Uki je takoj za mano zadnji. Po 5 min pristanem na standardnem pristanku,

Zoranov let

Zoranov let

ostali gredo pristat na pumpo, v resnici pa tam pristane samo Uki, Erzo in Džeri pa na travnikih za Borovnico.

Erzov drugi Zavrh

Erzov drugi Zavrh

Štopam do pumpe (nimam nobene komunikacije z ostalimi: brez postaje, brez telefona, ki je v avtu na pumpi), tam ujamem Ukija v mojem avtu in še po preostala dva in gasa gor. Džeri se odloči še za enkrat (gori je že kar resni snežni metež 🙂 ), Uki ga bo spremil na start, midva z Erzom pa dol in domov…

Danes bomo ves dan leteli. Zjutraj je sicer vse mrčasto in na Primorskem burjica (10/22 Kovku), ampak že po prvih usklajevanjih je jasno, da gremo na Primorsko.

Prva ekipa ob 10.x Mateja, 10.32 prestop v Erzov avtobus, 11.x prestopi še Mirko v Postojni in dol v Vipavsko dolino, pa okoli vogala do Branika. Malo sem navijal da gremo pogledat na Trstelj, pa Erzo po telefonu komunicira z Matejem Sfiligojem (ki je lokalec) in zve, da je na Govcu idealno in gremo tja.

Na startu v glavnem primeren veter, ki pa občasno butne ob grebenu z V in nas naredi rahlo nesigurne. Sfiligoj ne bi šel v zrak, ker po njegovih izkušnjah v takem vetru ne bo mogel jadrati in toplandati (hkrati pa pravi, da je v takem lahko nesugurno in ga je že kdaj pošteno zrukalo, pa to…). Gremo v avto po robo. Vsi Erste klasse in nazaj na travnik. Malo čakamo in si dajemo pogum (zdaj že kar nekaj časa ni prbilo…), potem pa začnemo postavljati.

Erzo potegne, ko tisti dodatni vektor z V malo pojenja in naredi en zavojček po luftu in pristane na pobočju in se potegne s padalom po pobočju spet na start.

Erzov prvi zavoj

Erzov prvi zavoj

Potem nekaj časa nabija V, Mire ima postavljeno, Erzo bi že pospravil, meni pa ni za pospravljat in raje potegnem in zmotovilim po pobočju in odletim.

Proti vetru ob grebenu me kar ustavlja in tonem, pa se raje obrnem z vetrom in s 47km me odpelje po dolini proti Braniku. Poskušam še na sredi doline, pa ni nič drugače. Zmontiram se nad pristanek in obrnem v veter in se z guncajočim liftom spustim na pristanek.

Zoranov let

Zoranov let

Erzo sprašuje po postaji, kako je spodaj, potem pa zagledam tudi njega v zraku. Nad menoj se odpelje čez Branik in pristane na travniku na nasprotnem koncu.

Erzov let

Erzov let

Potem pa kar nekaj časa čakam, da se pripeljeta Mateja in Mire, ki sta se odločila za ne. Poberemo še Erza in naprej. Zvečer ugotovim, da letos še nismo bili na Govcu (nazadnje smo bili natančno na Silvestra).

Druga ekipa (Lusja, Mega in Samsa) so že pod Lijakom in obveščajo, da se prvi že odpravljajo gor na start (do zdaj so posedali pri Igyju, ker je bil premočan V). Tako tudi Erzo da gasa v tisto smer in po 9 minutah smo pri Anji, kjer nas čakajo z Igyjevim kombijem. Preložimo robo in sebe in kmalu smo na startu. Med potjo Damjan javi, da je v Istri mirno in da je pravkar odletel Mlun…

Na srednje razmočenem startu ni neke gneče. Postavimo in drug za drugim startujemo. Mateja bo preizkusila sedež od Andreja, Mega ji pomaga, tako da jaz potegnem pred njima (in ne zadnji, kot običajno).

V luftu nič. Kljub spodbudi Erza naj vrtim z njim, mi ne uspe zadržati višine, malo še lovim in  vrtim okoli luknje v Lijaku, potem pa se odpeljem proti pristanku, kjer po dobre četrt ure scurim k Miretu in Lusji, ki že pospravljata.

Zoranov let

Zoranov let

Erzo in Andrej najdeta dviganje desno od starta in se lepo dvigneta, za nekaj časa se jima pridružita še Mateja in Mega. Mateja je kmalu na tleh malo pred pristankom, oni trije pa še kar vztrajajo. Po slabi uri so vsi na tleh.

130208 Samsa

Andrejev let

Erzov Lijak

Erzov Lijak

Potem pa še malo druženja in nakladanja in pica in jota in radler pri Igyju, da o kuhančku sploh ne govorimo :-)… Pa cel dan smo se režali in fajn meli…

Dan bo sicer lep (pretežno sončno), ampak burjica zmanjšuje izbiro. Na Gorenjskem bazice okoli 1000, zgoraj pa šajba. Z Erzom sva si za danes enotna, da Lijak (kot največji potencial) odpade. Prvi kliče danes brezposelni Andrej, ki bi že kar nekam šel (namiguje na Lijak). Mega bo tudi kmalu frej. Z Erzom sva bolj za projekte in to na Krasu (bolj toplo, pa najbrž manj frišnega snega). Stari dolg pri Braniku kliče in sva zmenjena. Erzo preusmeri Andreja na Lijak (čeprav bi Andrej bil tudi za projekte, Mega pa sploh pripravljen za zemeljsko podporo 🙂 ) in z Megom odšibata dol, ko sem še sredi dela.

Poberem Erza na Vrhniki in gasa proti Braniku. Vmes komunicirava z Megom in Andrejem in Lijak baje nič ne obeta. Iz Branika gor na sedlo in po šodru na Šumco, kjer smo nazadnje pregnali lovcu divjad, na katero je čakal. Parkirava in brez dileme vzameva robo: Erzo Erste klase, jaz Coto klase (+tangice). Na startu je majčkeno snega, ki delno pokriva šavje. Veter na startu idealen (nikoli več ne bo tak, če ga danes ne izkoristiva 🙂 ). Hitro postaviva, Erzo potegne in malo poskakuje po položnem pobočju in je v luftu. Zavije desno ob slemenu proti Govcu in ga lepo drži.

Jaz sem tudi pripravljen. Potegnem naprej, začutim, da je veter s strani, ga poravnam in sem v zraku. Že nekaj metrov nad tlemi je veter še močneje s strani (že skoraj V) in me kar bremza. Malo sem že v dvomih, ali bom čez prve borovce, pa me vzdigne in sem iz pobočja. Usmerim se desno nad grad in ko sem na sredi grape, se bremzanje ustavi in celo začne rahlo dvigovati. Erzo je že pred prednjim hribom (Čuk, 286m) in ga tudi drži. Ko zavijem tudi jaz tja, me še dodatno dvigne. Erzo se odloči, da gre pristajat na travnik Z od Branika, ki ga z lahkoto doseže (čeprav se nama je ob prihodu zdelo, da bova do tja težko prišla).

Erzov let

Erzov let

Jaz sem malo za njim, vendar kar nekaj višje in dolinc je tako močan, da me kar noče spustiti. Manevriram sem in tja in sem končno na mokrem travniku zraven Erza.

Zoranov let

Zoranov let

Erzov komentar leta: ŠUMKA je bila vroča roba: lep biser nanizan na kraškem robu; Vrabče – Štjak – Krtinovica – Štanjel – Lukovec – Govc – Šumka – Kopica – Trsetelj
Komentarji (2)
1.Matej Sfiligoj : lahko rečeš hvala piromančku, brez njega se tu nebi dalo zletet:)  http://www.youtube.com/watch?v=hunHGxQogk8 
[07.02.2013 19:01]
2.Andrej Erznožnik: ja in ne boš verjel ali pač, ta dan sem bil v luftu zad za Kovkom leteč z Borovnice in videl ta požar                [07.02.2013 19:21]
 

Prvenstven. Vesela kot radio :-). Pospraviva in začneva razmišljati, kako do avta na gori. Pokličeva Mega in Samsa, pa najprej nobenga odziva (sta še v luftu, hudiča, torej le ni tako slabo, kot sva srčno upala in kot smo si bili prej vsi enotni…), potem pa le zveva, da je sta pristala in da je bilo super. Erzo se grize, ker bi rad bil na obeh koncih hkrati. Vabiva ju, naj prideta v Branik, ker bo na Govcu idealno še za eno rundo letenja (pa naju bosta do avta spravila 🙂 ), pa se Samsa samo škodoželjno zafrkava po telefonu…

Začnem štopati. Prva etapa je dolga 300m do križišča za Komen, potem pa malo pešaka in potem mi ustavijo trije mladci, ki mi najprej obljubijo prevoz do ovinka za Pedrovo, skozi pogovor in prijazne besede pa se na koncu znajdem ob svojem avtu. Dol na pristanek, kjer ni več Erza, ki ga je medtem pobral Gorazd. Najdem ju v bližnjem bifeju, kjer izgubljata čas, ko bi lahko šli še kam letet :-). Ko se poslovimo gasa proti centru Slo, vmes pa še ogled kakšnega potencialnega starta in nekaj besednih dvobojev z Andrejem po OLCju…

Andrejev Lijak

Andrejev Lijak

 
Andrejev komentar leta: Duhovni vodja me niso hoteli uzeti s sabo na projekt, boječ da mu ga ukradem, sem si pa dovolil prepričati za letenje na Lijaku njegovega potencijalnega šoferja, ki pa mislim, da mu za to odločitev ni žal. Igiju pa velika hvala ker nama je peljal avto dol. In še to… Duhovnivodjasovčasihprecenjenipress
Komentarji (1)
1.Andrej Erznožnik         : Duhovni vodja ve kaj je dobro zate: vsled Tvoje neopravičene odsotnosti zadnjič na lijaku, ko so letele grablje,je ocenil, da je najbolje da greš mal pojadrat. Tavelki fantje, ki vedo da je bil Lijak danes precenjen, pa so šli nad Branik, kjer je bil štart vroča roba.  [07.02.2013 17:55]

Vreme oblačno, napovedan J in JZ, nobenih dobrih obetov. Torej danes projekti. Prvi pokliče Erzo, v upanju, da ne bom kaj predlagal, ampak se je zmotil. Predlagam v okolico Kozine in takoj je zakurjen.

Ko pridem po njega na Vrhniko, je zmenjeno, da greva naprej z mojo gajbico-modusom. Ves je prizadet zaradi nenehnega omenjanja zlizanih gum njegovega avtobusa in zahteva, da se v zgodovino zapišejo dejstva: da se vozimo v glavnem z njegovim avtobusom (ali Megovim puntičem) zadnje čase predvsem zato, ker sem svojega LCja zvrnil in zdaj že mesece čakamo na novega (najbrž je hotel s tem namigniti, da je tudi to vzrok zlizanosti… je pa meni sedaj jasno, zakaj so bile gume na LCju tudi dokaj zlizane, predno sem ga obrnil 🙂 ). V modusu je komaj kaj prostora za dihati, saj je notri stlačenih 6 padal in dva psihiča. Skozi dve plohi se prebijeva do Kozine, kjer je vse temačno, a suho (mislim po cestah, po pobočjih se namreč pri +7 cedi sneg…) in odvijeva proti Materiji.

Erzo na tablici spremlja okoliške griče. Geografske podatke primerjava z dejstvi v naravi, ki v glavnem kažejo, da so zemljevidske goličave v naravi poraščene s šavjem, smrečjem ali pa že kar gozdom. Voziva se skozi večje in manjše Brkinske vasice, mestoma ustaviva in preverjava veter in možnosti letenja.

Končno najdeva nekaj uporabnega na pobočju Lukovice pri Orehku, greva v dolino proti Slivju pogledati možne pristanke, pa se nama zdi, da bo šlo in greva spet naokoli nazaj gor. Parkirava in z robo odgaziva proti predvideni lokaciji, do koder se 10 m nad udobno cesto (kar zveva pri povratku 🙁 ) plaziva skozi trnje in grmovje. Končno sva na prostranem, pa žal zelo položnem travniku, kjer piha zelo z desne in toliko močno, da nisva preveč optimistična. Potencialni pristanki so tudi zelo daleč. Mencava in modrujeva in na srečo začne kapljati, tako da olajšano ugotoviva, da danes tu ne bo nič.

Še v sosednjo dolino do Hotične in gor dokler gre z avtom, potem pa peš skoraj do Sv.Panteleja, kjer ugotoviva da na položnih travnikih piha res idealno močno, žal pa ni primernega pristanka,  za varen start.

Še v naslednjo dolino Odolino, kjer smo že nekajkrat s Sv.Križa opazovali potencialen pristanek za let od tam, ko bi pihal primeren JV. Pristanek je čudovit, samo razdalja se nama zdi velika.

Ker se že mrači, sva za danes zaključila in odšibava proti domu, kjer bova uskladila ugotovitve s terena s teorijo, finesami, višinami in razdaljami na zemljevidih in potem … 🙂

Stik s padalom sva imela (vsak vsaj s tremi 🙂 ), tako da Erzo lahko mirno zabeleži v svoje bukve S0 :-).