by ·Komentarji so izklopljeni za 131106 Kršičevec P1063 15:43:15

Po dolgih dnevih dežja končno razjasnitev (no, megla v LJU in sonček po Krasu). Veter JZ- SZ, šibak ali nič.  Nekega blaznega letenja ne bo (no zdaj, zvečer, se pokaže, da je bilo – Lijak, Kovk, Slivnica…), zato razmišljam o projektih. Spomnim se na Obrobo pri Knežaku (kjer smo zadnjič v močnem vetru ždeli – tudi Uki) in še neizpolnjeni Kršičevec pri Jurščah.

Mega je za in ko se sprosti, gasa proti Uncu, kjer prestopi v LCja in naprej. Nebo se sicer rahlo zapira, ampak v Jurščah je še sonček.

Naprej po šodru proti parkingu pod Kršičevcem, ko naju nekaj ovinkov prej ustavi stražar – pa ne že spet ! Ob strani mu ležita mitraljez in radijska postaja, mladenič naju prijazno ustavi (“če hočeta naprej, lahko, ampak čez 15 min morata nazaj, ker potem se bo streljalo… ” ?! kakšna vojska in komanda pa je to ?!). Res greva pogledati za vogal do planinske poti, potem pa nazaj mimo stražarja za ovinek. Tam pustiva LCja in po zaraslem kolovozu gor. Mega mi pomaga nositi in sploh ne razmišlja o lastnem letenju.

Na vrhu idealno: zahajajoč sonček in rahel, idealen veter. Mega postavi coto, jaz v tangice. Pri prvem dvigu veter odnese padalo nazaj (je malo pojačal…), pri drugem pa ga idealno odpeljem po travniku dol in stopim v zrak. Najprej celo rahlo dvigne, potem pa v lepem drsenju naravnost naprej. Ker tako lepo drži, se usmerim naravnost na Juršče in pristanem malo pred vasjo na dvignjenem travniku.

Zoranov let

Zoranov let

Lep, miren let. Novnov 🙂 !

by ·Komentarji so izklopljeni za 131106 Obroba P1064 16:58:49

Še ne pospravim do konca, ko je Mega z LCjem že pri meni (je laufal dol z vrha… 🙂 ).

Ker je še svetlo, imam v mislih še griček Obroba pri Knežaku, kjer smo na upadanje vetra čakali zadnjič Mega, Erzo, Uki in jaz. Ostanem kar v tangicah.

Sonček že zaide, ko prideva pod griček. Piha od grička stran, torej narobe :-(. Gledava bližnji Tuščak, pa se spomniva, da naju bo vojska ustavila takoj po Baču. Prijazen lovec, ki ravno pride mimo, nama svetuje, naj greva nad Koritnice in tam na griček zadaj, kjer se bo dalo odleteti in bo šlo z LCjem prav na rob.

Hitro ga ubogava in gasa skozi Koritnice. Ko prideva na opisani kolovoz – vojska ! Obrneva in pozdraviva vojaškega mladeniča, ki razpihuje ogenj, da bi si spekel kakšen priboljšek… Jaz sem še vedno v tangicah, opremljen za takojšen start in me še malo mika, čeprav je že mrak.

Nazaj grede pod že omenjenim gričkom spet ustaviva in piha prav, oziroma ne piha… Hitro gor po gričku do počivališča od zadnjič. Mega postavi coto, jaz se vpnem in potegnem in … Mega me zaustavi, ker je v štrikcih polno suhega šavja. Postavi coto nazaj, očisti šavje in drugi dvig. Zdaj gre lepo gor, pa rahlo zagrabi in že skoraj drži, pa se prehitro vsedem, še korak polaufam, potem pa sem res v luftu…

Komaj malo nad tlemi (griček je res položen) oddrsim in potem me končno malo dvigne in lepo pristanem na travniku pri avtu.

Zoranov let

Zoranov let

Novnovnov !! (če tej krtini sploh lahko rečemo start – no, ampak višji pa je, kot Ženček…). Vesel kot radio za današnji dan in hvala Megu za podporo :-).

by ·Komentarji so izklopljeni za 131031 Sveti Primož pri Velikih Laščah P1061 11:56:29

Zjutraj panika, kam naj gremo: Erzo ima službo in bo šele kasneje; jaz bi na Golte (Franc Rakun mi pove, da bo OK in se splača priti tja, samo velikega jadranja pa ne bo…), Mateja ne bi, Manca skoraj bi, pa jo oblačna slika iz Savinjske doline odvrne dokončno. Predlaga Primoža in kasneje Zavrh. Mene Primož spomni na spihani Oslonik zadnjič in neham težiti z Goltemi.

Mateja do mene ob 9.50 Češna se pridruži in mu je prav karkoli. Gasa proti Vel.Laščam. Vmes Mega, ki bi naj prišel od spodaj čez Cerknico, odpove, ker mora zlagati drva (haloooo !!!) – mogoče pride kasneje na Zavrh (seveda je potem na Zavrhu  🙂 ).

Pod Primožem prisede še Manca v LCja in gor.

Na startu piha. Začnemo modrovati… Jaz vmes zasilno poflikam padalo (v bistvu mi ga Manca z mojo fliko 🙂 ). Potem še malo modrujemo, ker še vedno piha v sunkih in ne kaže na zmanjšanje. Ko je umirjeno močno, piha skoraj lepo gor, ko prbije močneje, pa šumijo smreke na desni, trakci pa vsak po svoje in v večini kažejo bolj z leve.

Ker je moje padalo raztegnjeno, imam čakanja kmalu dovolj in ga nekajkrat hrbtno dvignem in pri zadnjem, malo lepšem dvigu, odletim, ko je eno vmesno malo bolj umirjeno obdobje (še nikoli nisem videl tu enega lepega starta, ampak je vedno vsakomur padalo bolj ali manj feclalo…).

Najprej me požre in ne gre skoraj nič naprej (še v zic se ne upam zbasati), potem pa le prime in me vzdigne. Ker me šejka in čutim močan veter z desne, si želim samo čim bolj stran od pobočja in ko sem enkrat dovolj stran, samo še scurim na uraden pristanek (čeprav zadnji del kar drži).

Zoranov let

Zoranov let

Ko pospravim, ostali še niso odločeni. Mateja bi letela (malo se je umirilo tam zgoraj…) in nekajkrat dvigne in potem odleti. In zajadra in jadra in jadra (jaz pa spodaj zelen od zavisti kot trava naokoli 🙂 ) in po pol ure pristane blizu mene. Super je letela in je vesela kot radio !! Ko pospravlja, preostala zgoraj še nista odločena… Maretu menda ni in končno odleti Manca. Tudi njo lepo drži, čeprav se niti ne trudi jadrati. Ko pristane pri naju, se še Mare odloči in odleti. Tudi on je kar nekaj časa v zraku, preden pristane v gnojnico ob bližnji kmetiji.

Maretov let

Maretov let

Preda moj avto ključ in z Manco gor po LCja, medtem ko Mateja in Mare umivata gnojnico s padala…

by ·Komentarji so izklopljeni za 131031 Sveti Lovrenc-Veliki Osolnik pri Velikih Laščah P1062 14:36:30

Manca odšiba proti domu v Borovnico – in na Zavrh (Mega je povedal, da tam jača, ampak je OK…), jaz pa nabijam za Osolnik (kar ustreza Mateji, ki ji ni za Zavrh, ker ima še pot na daljni sever danes v programu in Maretu, ki bi zgoraj lahko malo sušil pregnojeno padalo).

In gremo gor na čudovit vršni travnik med cerkvico in kandelabrom.

Piha lepo, ne premočno, čeprav rahlo z leve. Mare začne sušiti svoje padalo, jaz pa se napravim v tangice. Mateja raztegne mojo coto: pri prvem dvigu mi samo odnese padalo nazaj (kakšen meter nad tlemi je še močnejši veter), v drugem pa ga lepo dvignem in stopim skozi šavje na robu v zrak.

V je kar čutiti, vendar mi je dosti bolj prijetno kot prej na Primožu in kar malo obrnem sem in tja ob pobočju, predno pristanem na travniku pri Stopah.

Zoranov Osolnik

Zoranov Osolnik

Končno spet en novnov zame :-). Manca sporoči, da je na Zavrhu idealno…

by ·Komentarji so izklopljeni za 131031 Zavrh

Medtem, ko so nekateri obiskali neobičajne starte in celo novenove, pa se glavnina jate seveda drži standardnega terena (in seveda leta do hišnega praga)

Zmagovalec Zavrha – Uroš

Urošev let

Urošev let

Potem pa Erzo:

Erzov let

Erzov let

Erzov komentar leta: najbolj zanimivo  je bilo, da nas je bilo 12 veličastnih, pa med njimi ni bilo dveh pogostih obiskovalcev (gabija in emila). Eden je bil celo prvič. Preden štartam je že dokončno pokrito, prej pa sonce.

Kaj več bi pa lahko napisali tukaj prisotni (tud Manca je prišla kasneje sem gor…)