Vreme je dopoldan lepše kot napoved – manj vetra in manj dežja… Ko se slišiva z Erzom sredi dneva z daljnje Štajerske (kjer je na šihtu), sploh ni dileme: čez dobro uro starta proti LJ in potem se dobiva za nekam. Jaz razmišljam o Vremščici ali pa Strmci, ali pa Slivnici (4/6,5 J). Tudi Mega bi se danes lahko priključil…

Ko na Vrhniki čakam na Erza, tablica pokaže ulivanje od morja do Postojne. Voziva se že proti avtocesti, pa še Erzo pogleda tablico in zeleno rumene radarske fleke tam doli in obrneva avto in se Erzo presede v svojega in z obema gasa proti Horjulu: Samotorca. Vmes tudi Mega potrdi neletljivost v njegovih koncih…

Na travnik-start pripeljeva v rahlem kapljanju. Z opremo se zaženeva do roba pobočja in takoj začneva štimati. Kapljanje počasi jača. Erzo je že naštiman, jaz skoraj popolnoma pripravljen, samo še padalo imam zloženo, ker kaplja močneje – pravzaprav že rahlo dežuje. Pravim Erzu, da dež jača, pa me “ne sliši” in samo potegne. Samo toliko pogledam, da vidim, da je nekam sumljivo nizko šel nad droti in začnem razgrinjati padalo, pa začne pošteno škrebljati po coti in hitro prepognem nazaj – potem pa se ulije. Odlaufam do avta vedrit.

Čez nekaj minut Erzo javi, da je pristal v nalivu in je že pod senikom.

131024 Erzo

Erzov komentar leta: Ne glede na suho vreme, ki je bilo dopoldne (na Logu), opoldne (v Zgornji Gorici, Rače na Štajerskem) celo sonček, sem zdaj skočil v največji dež celega dne.

Povem, da vedrim in čakam, da pojenja. Kmalu res skoraj presahne. Še malo počakam in na start. Malo pogledam naokoli  – Na zahodu nič novega (vse megleno in sivo, veterček idealno pihlja gor). Že položim padalo na mokro travo, ko spet začne škrebljati močneje. Spet lauf v avto.

Malo komunikacije z Erzom. Čez čas (ob navideznem presahnjenju 🙂 ) še enkrat ponovim zgodbo (na start, pa to…), potem pa obsedim v avtu. Ker sedaj konstantno rahlo dežuje, imam čez nekaj časa dovolj, priznam po postaji poraz in gasa dol.

Erzo je letel (pa bo moral sušiti padalo 🙂 ), meni pa res “ni treba” v dežju in imam suho padalo (… pa nisem letel 🙁 ).

Na poti nazaj se še ustaviva pri Breščaku na kozarec frišnega grozdnega soka…

 

 

Vreme slabo, piha kot pr norcih – napovedano in zares. Pa bi šel vseeno nekam malo pogledati. Ko Erzo pokliče, toliko časa nakladava, da se na koncu zmeniva, da grem v Podpeč na letališče pogledati, če danes kaj manj piha. In če bo, Erzo pride prec.

In na letališču piha manj kot včeraj (4,5/7). Spet nekaj nakladava z Erzom (še vedno ima delo) in se ponudim, da grem še gor pogledat.

Pri cerkvici stopim iz avta in se primem za vrata, da me ne odnese – mobilna vremenska postaja javlja 10,4 in sunke do 12,9 in okoliška lipa in smreke v pobočju Sv. Ane pravijo, da sem/sva za danes tukaj zaključila :-). Fulavtomatsko Erzo zve o situaciji na Sv.Ani (ni mu treba poklicati na Sv.Ano, ampak jaz pokličem njega in mu opišem situacijo). Erzo se ne preda in se spomni ene krtine v smeri Borovnice… seveda vodi organizacijo še vedno iz fotelja v pisarni …

Terenski delavec=premična vremenska postaja pa dol čez Preserje in v smeri Borovnice in najprej na napačno krtino – Žalostno goro (nad Prevaljami pod Krimom). Ko pririnem z LCjem skozi šibje skoraj na vrh kolovoza in preostanek odpešačim, ugotovim, da je vse pogozdeno in da to najbrž ni to…

Dol in na naslednjo še nižjo izboklino v ravnici. Ta krtina pri vasi Goričica pod Krimom pa je to, o čemer govori Erzo. Od spodaj ogledujem situacijo (zgoraj med hlevi in gospodarskimi poslopji me začnejo čudno gledati…) in namerim 3,5/5,4 – prešibko. Ampak Erzo že prihaja.

Greva gor in na levo na pobočje in najprej na ogled. Piha močneje (celo do 6,9) in greva po robo. Erzo takoj postavi in ga dvigne na položnem pobočju in odlaufa in je že v zraku in ko že kaže, da bo 20 cm nad pastirjem preletel, ga spusti in se zatakne za drot, se napol ujame, da se ne skotali po tleh in sesuje padalo naprej… Postavi kar tam in potegne in odleti  in zavjuga in je dol.

Erzo prvič

Erzo prvič

 

Malo kaplja in ko vse to vidim, pustim mojo coto v vreči. Jaz se še ne bi kotalil – naj se vretenca in kosti še malo utrdijo…)

Erzo prisopiha gor in postavi še enkrat. Jaz medtem s kamnom obtežim razrahljan drot in ko Erzo potegne in odskaklja po pobočju, je v zraku nad tlemi ravno toliko, da se izogne drotu.

Erzo drugič

Erzo drugič

 

Seveda gre še tretjič in potegne še kašnih dodatnih 50m naprej čez travnik v ravnici, tako da postavi rekord Goričice, ki pa žal ni uradno zabeležen, ker je nekaj brkljal s trackerjem.

Jaz s svojo nerazpakirano robo rahlo dol do avta, Erzo pa čez nekaj minut pride rahlo gor … novnovnov za Erza za rojstni dan :-).

Vreme slabo, piha kot pr norcih – napovedano in zares. Pa grem vseeno nekam malo pogledati. In zdražim Erza in se dobiva v Podpeči na Letališču. In piha kot pr norcih. Mobilna vremenska postaja sicer javlja sunke samo do 7,7 spodaj na letališču, ampak okoliške vrbe in smreke v pobočju Sv. Ane pravijo, da sva za danes zaključila :-).

Danes je seveda spet lepo in prva je Lusja, ki zbira jato za ob 10.30. Meni je prezgodaj, ker moram  narediti v službi, kar nisem včeraj. Naslednji je Erzo, ki bi šel ob 11h. Seveda Lijak. Tudi to je še prezgodaj in slišim se z Lukom, ki je tudi sam in tudi nima namena iti kamorkoli pred 12h, saj bomo sicer itak čakali na startu…

Tako pri Grudi prestopim k njemu ob 12.30 in gasa od zadaj na Kovk. Na startu kup zmajarjev in Desus liga in še enih par. Piha ravno prav, vendar v sunkih z občasnim zatišjem. Postaviva med ostale in se začneva pripravljati (prisotni opazijo nekaj manjših lukenj na mojem Rooku !:-( ).

Desusovci malo motovilijo po startu in tako izkoristim priliko, ko ponavljajo starte (Luka prijazno pomaga vsem postavljati, da bi ja čim prej izpraznili start 🙂 ) in potegnem hrbtno in v prvem poskusu odletim :-). Luka izkoristi priliko malo za mano med zmaji in Desusovci.

V zraku me lepo dvigne in grem na desno do Podrte, kjer sem že nad grebenom. Dviganja so ozka in sunkovita. Nekajkrat lepo naberem do 1100, ko pa se zapeljem naprej po grebenu proti Hublju, hitro izgubim. Spet nazaj in ponavljam vajo še nekajkrat. Luka kar nekaj nad mano lepo vleče proti Hublju in ga sploh ne požira tako, kot mene. Počasi prihaja glavnina jate z Lijaka (slišati je predvsem Erza po postaji) in ker imam sunkovitega dviganja nad Podrto zadosti, se odpeljem bolj nad start. Tu je podobno, nekajkrat me kar zruka in enkrat rahlo klofne. Ko vidim, da Erzo piči proti Vipavi, naberem, kolikor znam (do 1200) in grem za njim. Najprej gre lepo, potem pa kar požira in pripeljem se do pobočja s 450 pod Plaz. Tu še malo motovilim in iščem, ampak ne najdem in počasi izgubljam in se predam in odpeljem ven do travnika pred avtocesto.

Zoranov let

Zoranov let

Ostali so se v večini rešili in obrnili Nanos in pristali pri Anji, kamor jaz tudi pridem – s štopom.

Erzov let

Erzov let

Z Lukom malo čakava, da Desus omogoči prevoz gor po avto in potem je konec za danes.

Danes pa je krasen dan že navsezgodaj. In še preden opravim jutranje terapevtsko razmigavanje, Erzo že pokliče, da je ob 11h zbor (Tilen je že našpičen). To seveda zruši vse moje današnje plane, ampak kaj čmo…

Ob 11 presedeva z Erzom k Habibiju in gasa proti Vipavski. Vmes Erzo zorganizira kombi, ki nas pričaka pri Anji, organizacijsko ga dopolni (Erzo) s čakajočimi in prihajajočimi pod Lijak, tako da se na štart-štart pripeljemo polni. V luftu še nobenega, po štartu precej tujcev, naši se šele nabirajo.

Malo modrujemo, potem pa začnejo prvi naši postavljati (Tilen, Dragan,…). Končno nekateri tujci (ki so medtem poštartali) začnejo ostajati v zraku (=nehajo curiti in nekateri celo naberejo) in to je signal za akcijo. Postavimo še ostali in se drug za drugim odlepimo od tal.

Meni se  zdi, da je treba kar delati, najprej da prilezem nad greben, najdem pravi steber in navijem do 1200, potem pa si upam naprej. Pri Zmajarski sem že pod 1000 in spet vrtim sem in tja kar nekaj časa, da nekaj naberem, potem pa okoli roba. Poskušam upoštevati Erzov in Tilnov nasvet (od prej v avtu), da izkoristim dviganja ob razih in pri prvem robu res malo naberem, rinem naprej in malo popravljam, potem se mi pa na razu, ki gre dol z vrha Čavna ustavi.  Matram se in iščem, pa vrtim, pa vseeno curim. Naprej si ne upam in ko sem že kritično nizko, samo odvijem proti dolini in se peljem čez zgornjo planoto proti avtocesti in pristanem po slabi uri na travniku malo pred Selom.

Zoranov let

Zoranov let

Spokam in do stare ceste. Štop na krajši razdalji do avtobusne postaje in čez nekaj trenutkov me že pobere bus, ki me odloži pri Anji. Ko se lociram pri Anji, pokliče Erzo,

Erzov let

Erzov let

ki ugotavlja, da Tilen ravno pristaja (on sam je pri piceriji na V Vipave).

 

Grem po Tilna in potem skupaj do Erza. Malo druženja ob pici. Tu zvemo, da je Mirko ravno toplandal na Kovku,

Mirkov neodvisen Kovk

Mirkov neodvisen Kovk

gori pa je tudi pristal Boris (na Kovk sta prišla neodvisno).

Borisov neodvisen let

Borisov neodvisen let

Ko pojemo in popijemo gasa proti Vrhniki.