Zjutraj je sicer neka panika s strani Erza, kam da gremo, ker ga že kličejo za gurujski nasvet (predlagam Kovk), vendar se tekom dopoldneva izkaže, da je bil lažen alarm.

Ob 12.30 sva na koncu sama na Železniški ob znatnih sunkih vetra. Kam ? Na Primorskem vse zaprto, megla (na Vrhniki še sonce…). Še Boris (po dolgem času se prijavi v jato :-), pa še Špelo ponudi za voznico 🙂 ) čaka na določitev cilja. Rečeva, da naj bo Pivško.

V Logatcu se priključita Špela in Boris, na Uncu Emil (Slivnica ni, na Uncu piha močno). Naprej proti Postojni. Kralj Vremščice sporoči, da tam ne bo nič, tako da brez skrbi odvijemo v Postojni proti Pivki v srednje gosto meglo=nizka oblačnost (malo omenjam tudi Kozlek ali Goljak, ker Kozlek javlja 5/7,5, po dolini megličasto, pa ni zanimanja…).

V Pivki para iz raufunka lepo gor v luft, kot da ni vetra. Najprej gremo pogledati proti Jurščam na Gradec – mogoče bo danes ta dan, pravi Erzo, če ne,  gremo naprej.

Ko pripeljemo na vrh grička je vse sluzasto (v zraku in okolici, komaj se kaj vidi proti Knežaku, veter pa kar močan 6,5/8,3). Robo seveda prinesemo s sabo in začnemo iskati najbolj primerno mesto. Še dobro, da je kravji in ovčji drek po travniku in pobočju že dobro posušen in da ni preveč trnja naokoli…

Postavim najvišje (kjer tudi najbolj nažiga), malo pod robom. Emil malo pod mano, Boris precej nižje v pobočju. Erzo čaka, kako se bo odvila situacija (on je tu že kao jadral in mu ni treba prvemu 🙂 ). Špela nas nadzoruje z roba. Boris je prvi pripravljen in starta in lepo zajadra ob pobočju.

Potem jaz potegnem napol razprto coto (v tangicah) in ga lepo spravim nad sebe, ko pa zategnem in se hočem obrniti (kasneje ugotovim, da sem imel levo komando ovito okoli gurten in mogoče zato nisem enakomerno zabremzal…), me kar potegne na stran proti Emilovemu padalu, ki ga malo potacam, se povaljam (?), potem pa že napol sedim in me kar drži nad tlemi in še malo potegne do Špele ves čas obrnjenega nazaj. Tu ugotovim, da sem dvakrat navit okoli gurten. Ker me padalo drži nad tlemi, se odrolam prvič,… se odrolam še drugič. Po drugem odvitju padalo fajn zaniha, vendar speljem ob pobočju (sedaj ugotovim, da je komanda navita okoli gurten in jo hitro sprostim) in lepo zajadram in po nekaj zavojih pristanem na dnu pobočja.