Padalska jata

Po večini Slo zjutraj še kaplja, ampak na Pivškem in Postojnskem se občasno oblaki pretrgajo. Manca ima danes popoldne čas in bi ga posvetila predvsem spoznavanju z novim padalom. Erzo računa bolj na jutri in bo danes raje delal (:-) ), Mega ima v službi delo, potem pa še zdravnika in mu tudi ne bo zneslo.

Tako sva z Manco sama in glede na veter (burja 12/16 na Kovku) se mi zdi, da bo na Vremščici verjetno premočno. Spomnim se Bačkega jezera (pa Šilentabor je blizu…) in tako odvijeva z avtoceste v Postojni.

Dežuje ne občasno se pokaže še malo sončka in ko prideva na vrh travnika veter piha ravno prav, travnik pa je suh in prav primeren za valjanje. Raztegneva padala (no Manca novo padalo, jaz coto 🙂 ) in naslednji dve uri dvigujeva in poskakujeva in kar pač sodi zraven. Jaz treniram predvsem hrbtni start, Manca kroti novo padalo. Veter namreč ni tako prijazen kot je kazalo na začetku in ves čas spreminja smer in preseneča z nenadnimi sunki. Ko sva utrujena in se dan že nagiba v večer, se tudi veter rahlo umiri.

trening pri Baču

Mene mika, da bi še kaj konkretnega odletel(a).

Zjutraj že ob 7h (po prestavljeni uri !) začnem brskati po kamerah, kje bi bilo. Manca je sicer včeraj napovedovala, da bo danes super, ampak jaz ne najdem nikjer. Čez Istro V in vse v oblakih in v mokroti od dežja (še ponoči), proti Štajerski megla do podna in sneg, proti Gorenjski vse v meglah. Ob 8h po dogovoru pokliče Erzo, ugotovi, da nimam pametnega predloga in se odloči za takojšnje veslanje po Barju… se slišimo kasneje… in se odklopi… Grem nazaj v posteljo.

Pokliče Manca (čez 2 uri), da je v Poreču in Novigradu sonce (preverim in je res 🙂 ), ampak malo je pozno in V ni ravno najboljši veter (spet Mlun ? ). Odločiva se za Lijak, kjer tudi že sije sonce. Mega ima d.o. in ne more, Erzo je odklopljen.

Tako ob 12.15 prestopim k Manci in gasa (ampak res gasa – po omejitvah…) pod Lijak. Na pristanku močan V, občasno sunkovit. Tu so že Slamič, Zadravec, Istok in še en lokalec in en tujec in čez pol ure tudi že Igy, da nas spravi gor.

Na startu piha kar močno gor, občasno močnejši sunki. Slamič & Co. hitro v zrak, jaz malo cincam, Manca postavlja nad menoj. Ker ni sprememb, potegnem hrbtno in sem v luftu. Hitro nad greben na levo, ampak kaj dosti pa ne morem nabrati. Je sunkovito in razrukano, občasno kakšen ozek in močen steber, tako da se zlahka obdržim nad grebenom. Vendar me močan V zaustavi, ko poskušam proti Zmajarski in obrnem nazaj. Spet se priguncam nad start, Manca še čaka, potem a se tudi ona odloči in gre v luft. Jaz grem spet na V rob in vrtim, ampak počasi imam guncanja zadosti in se odpeljem proti pristanku. Nad pristankom se postavim v veter in na mestu, malo tudi rikverc po liftu dol pred Igyjevo bajto.

Zoranovo guncanje

Klobasa na pristanku je ves čas vodoravna in pospravljanje je kar zoprno. Tudi Manca ima kmalu dovolj (pa še brez toplih rokavic je) in pristane malo za menoj. Pove, da je še Damjan prišel (peš) na start in kmalu je tudi on v zraku. Midva greva še pogledat na šolski teren nad modelarsko, da bi Manca malo povadila z novim padalom, pa se odloči za ne in odšibava proti Lj z vmesnim kavno-kremšnitnim postankom na pumpi.

Erzo naju je 1.aprilsko dražil z “letenjem” na Zavrhu, Manca pa svojega mucka s šofersko-prevozniškimi aktivnostmi, pa na srečo pravočasno pogrunta prvoaprilskost dogajanja in se vse konča brez (upam) hujših posledic.

Proti Vrhniki že rahlo sneži, ko se potapljava v večerno meglo…

Erzo je že včeraj zvečer spraševal kako in kaj za danes, pa danes kaže bolje kot jutri, ko ne bo po napovedi nič. No, ne nič, ker bo cel dan dež. Danes pa zjutraj nad Slo ni dežja, ampak je povsod megla od podna gor. Okoli desete se nad Vipavsko dolino megla vseeno dvigne in ker počasi prihaja dež z JZ in je na Kovku lepih 2,5/4,4 J se hitro  organiziramo.

Manca ob 11.15 na Vrhniki, Erzo nekaj minut za njo. Gasa na Unc in v dežju  (ki pada od Lj dalje) vskoči še Mega in gasa naprej. Na Razdrtem piha burjica (!), na Kovku še vedno enak J,JZ. Ko se spuščamo v dolino, se res malo razsvetli in dež ponehuje. Ko parkiramo in si naložimo kramo – II.klasa (Erzo), staro padalo (Manca), cota klasa (jaz) nula klasa (Mega) –  že rahlo kaplja. Ampak ni krize. Okoli je megla, ki proti startu izgine.

Erzo ob prihodu na start poudari tri zahteve za start: da se vidi (izpolnjeno), da ne dežuje -premočno (izpolnjeno) in da piha vsaj približno v pravo smer… Žal temu pogoju ni zadoščeno, ker piha v rit in to gotovo vsaj 3m ! Malo postopamo in ko začne močneje kapljati, odidemo nazaj v avto.

Jaz še vedno upam, da bo kje kaj in priganjam Manco, naj še malo pobrska po tablici. Erzo najprej predlaga ogled Sinjega vrha, kar ob tem vetru nima smisla (še vedno bi rad kaj več, kot samo ogled…), potem pa zapeljemo na Col in na levo odvijemo proti Malemu polju. Pod Rizenberkom si ogledamo travnik, ki je res lep šolski teren in kjer so pred kratkim na burjo odleteli in nabrali in jadrali 40min. Ampak mi tudi iz avta ne stopimo, ker S nabija tako, da skoraj odtrga vrata na LCju…

Nazaj na Col in dol proti Vipavi, ker Mega opazi nek travnik nad Sanaborjem, kjer bi se mogoče kdaj dalo odleteti (sam ne danes…). Usmerimo se tja. Med vožnjo opazi budno Erzovo oko kulturnozgodovinske ostaline okoli bližnjega griča (Gradišče 351 mnv) in že so tu teorije: ostanki rimske utrdbe, ki je čuvala staro rimsko cesto, ki je gotovo šla nekoč najbrž tu čez. Da ne bi bilo treba stvari preveč razdelovati, raje vprašamo možaka ob cesti, kaj je to. In pove, da je to del 2.ombrambne linije iz I.vojne (?!). Nadaljujemo še nekaj ovinkov in se ustavimo pri nadaljevanju teh razvalin malo više na grebenu (Strojnca 403 mnm). Skrivnosti ne pridemo do konca in že skoraj pozabimo, zakaj smo sploh zavili v ta konec…

Nadaljujemo po cesti gor na planoto (tule sem že nekoč kolesaril v obratni smeri 🙂 ). Vzletnega travnika ne najdemo in kmalu samo še vjugamo po vedno bolj zasneženi planoti za Turami, mimo Ravnika do Abrama. Ker je tu kmečku turizem, se odločimo za postanek in kavico in analizo današnjega dogajanja in briefing za naprej. Manco prizadene zarešetkani medo, ki je maskota Abrama že od pamtiveka (no, najbrž prej še njegov predhodnik, tale je sedaj star cca 19 let ). Popijemo nekaj malega (ne bomo dali preveč zaslužiti tem zatiralcem živali…) in gasa naprej pod Nanos do lovske koče.

Tu že konkretno dežuje, vendar si ne moremo, da ne bi šli pogledati bližnji start (kjer je Erzo seveda že odletel) zraven bunkerja. Ko ga Erzo končno le najde, se izkaže, da ni zraven bunkerja, ampak je to vodna cisterna… No, kakorkoli, stvar smo si ogledali, nekoč bomo tudi od tu odleteli… Premočeni in premraženi se zbašemo v LCja in dol po serpentinah v meglo proti Podnanosu, vmes vdenemo še eno bližnjico do stare ceste, nato pa v Razdrto in gasa proti domu. Vliva kot iz kabla, ampak meni je blo prav luštno 🙂

Zjutraj je v nasprotju z napovedjo čudovit sončen dan z idealnim JZ čez vso Slo. Na Gorenjskem je bolj sončno in kar mika me, da bi šel na Krvavec, vendar je na vrhu močan SZ (6/8,9), pa tudi Ambrož javlja 4/6 Z, tako, da se lepotam odpovem.

Začnem gnjaviti že zelo zgodaj. Erzo bi šel okoli 12h, na Vremščico ali Kovk (4/6 J), pa si premisli, ker bo baje na Kovku premočno (vir: Ščuka 🙂 ). Pokliče tudi Mare, ki namerava po službi na Potoško (me tudi mika, samo pozno bo in vprašanje, kako bo takrat s sončkom…).

Tako prisede ob 12h Erzo v LC na Železniški, Mega na Uncu in gasa mimo vseh ostalih potencialnih ciljev na Lijak. Vipavska je že vsa pokrita. Malo zaokrožimo na pristanku – in gor in dol na start. Start je skoraj prazen, nekaj jih jadra nad grebenom. Mega nama pomaga postaviti.

Erzo odleti takoj, jaz po drugem poskusu in hitro naberem nad greben. Zdi se mi malo bolj mirno kot včeraj, bolj enakomerni in široki stebri. Ko naberem okoli 900, se odpeljem na V rob in naprej proti Zmajarski. Ves čas lovim dviganja, včasih bolj zunaj, včasih nad grebenom. Pred Zmajarsko naberem do 1200 in sem prepričan, da bom brez problemov preskočil na Čaven. Pa začnem izgubljati višino in še pred Z pobočjem Čavna potonem do 900. Tudi nobenega dviganja ni (kje je zdaj ta močan Z ?!), zato obrnem in nazaj. Občasno občutim močan Z, ki me upočasni na 15 km /h, malo dam gasa, občasno popravim višino, ampak na koncu sem le kakšnih 100m nad grebenom. Erzo, ki je za Ščuko odšel na Z do Svete gore, se je vrnil in se srečava nad startom. Le da on m po m nabira, jaz pa od zdaj naprej samo zgubljam. Erzo se odpelje proti Zmajarski (pa tudi on kar zgublja), jaz pa se grebem pod startom vedno nižje in se na koncu predam in po debeli uri pristanem zraven Mega in Ščuke, ki je danes na zaslišanju državnega inšpektorja :-).

Zoranov let

Jaz inšpektorju samo pomaham, pospravim in z Megom odšibava do Oseka pri Črničah, kjer se naloži še Erzo z vrečko regrata :-).

Erzov let

Ker je še zgodaj, bi jaz šel še kam in v Razdrtem odvijem na desno proti Vremščici. Ves čas že malo rosi, vendar se pripeljemo po spluženi cesti do spodnjega starta na Vremščici, kjer pa piha nek rahel SV. Tako se samo obrnemo, oddrajsamo dol in gasa proti Centru…