Potreba je vedno hujša in danes moram leteti ! To sem sicer že rekel v četrtek (Sv.Ana) pa petek (okoli Trstelja), pa v soboto (spet na Sv.Ani), pa v nedeljo (na Sv.Jakobu), ampak danes pa čisto zares. Veter je sicer čuden močan S v višinah  (na S Slovenije), burja na Primorskem,  vendar Primorska spet malo več obeta. Damjan kliče (ker je tudi on že nervozen), kam gremo danes in ko se oglasi še Delux, je stvar jasna: najprej na Lijak, če pa tam ne bo nič, bomo že našli nekje še neko fliko za dol se vreč. Erzo ne more (no, glede na uspešen vikend očitno potreba ni tako huda), tudi Mega ima delo v službi.

Ob 12.30 se dobiva z Damjanom na Viču, ob 13h smo na Logatcu, kjer presedeva k Borisu in Špeli, ki bo pobirala po pristankih (res luksuzna rešitev). Ob 14.00 smo na startu na Lijaku. Smo skoraj sami (samo še en Poletovec, ki smo ga pripeljali s seboj s pristanka). Veter  idealno piha gor po startu. Najprej starta Boris, malo za njim pa Damjan in jaz.

V zraku je živahno, vendar lepo drži in z nekaj dela lepo naberem nad rob in grem za Damjanom. Boris nama je ušel proti Zmajarski rampi in ko midva pripeljeva do tja, se nekateri že vračajo, proti Čavnu pa ne vidiva več nobenega. Damjan se obrne nazaj proti startu, jaz pa še malo vrtim in naberem kakšnih 200m, potem pa se tudi sam usmerim nazaj. Tudi nazaj je bilo treba kar delati (vmes se ukvarjam tudi z novim kokpitom, ki ga danes prvič uporabljam in mi precej nagaja, ker se mi zvrača in pleše sem in tja). Ko pridem do Lijaka spet malo vrtim, malo pod robom, malo nad njim in ko se naveličam tega drajsanja, grem proti Škabrijelu, tu precej izgubim, pa malo spet nazaj pridobim. Na koncu se usmerim proti pristanku in po debeli uri pristanem.

Zoranov let

Damjan mi je izginil in ko pospravim, se javi, da je šel ponovno proti Čavnu in nadaljeval, dokler ni scuril nekje pri Vrtovinu. Pokliče Erzo,ki daje po glasu slutiti, da mu je zelo žal, da ni zraven. S Špelo se odpeljeva po Damjana in nadaljujeva do Anje, kjer nas že čaka Boris, ki je lepo pripeljal mimo Čavna do Kovka, nazaj proti Predmeji in na koncu pristal pod Kovkom pri Anji.

Borisove slikce: /olc/index.php/forum/gallery/786133

Še pijačka pri Anji in domov. Lepo smo se potolažili z današnjim letenjem.

Potreba je bila res že velika in kljub slabi napovedi, grdim oblakom in napovedanemu hudemu Z je nekam treba iti. Mega ima delo, Damjan ni preveč navdušen, Mateja je v službi…

Tako se sama z Erzom dobiva v Podpeči. Hitro gor do cerkvice, kjer piha idealno. Ko zaparkiram avto in se preoblečem, je Erzo že pripravljen in odleti v idealnem Z. Malo poskuša pojadrati in naredi nekaj zavojev, vendar hitro scuri proti pristanku.

Jaz medtem postavim in ko se pripravljam na odlet, prijetno zaškreblja po padalu. Kljub temu lepo odletim v ravnopravšnjem vetru in z nekaj poskakovanja po položnem startu, dovolj visoko nad drevesi in potem samo še v desno in proti pristanku, ker škrebljanje še pojača in ni več prijetno, sploh ker si moram že brisati dež s  špeglov… Zavijem nad Podpeč in pristanem na začetku letališča, kjer je že Erzo z avtom. Imel je sicer načrte, da bi šla še enkrat, ampak jaz samo še naberem padalo in ga stlačim v avto.

Zoranov let

Ko prideva gor, v dežju soglasno ugotoviva, da je to to.

V tolminu se je zaključilo slovensko oprto državno prvenstvo v preletih z jadralnimi padali. Klub letalcev Vrhnika je zmagal v ekipni razvrstitvi z velikim naskokom pred Lintrvar racing team, in KLP Krokar Železniki.

Vrhniško ekipo so zastopali: Primož Suša, Jurij Vidic, Marko Novak in Rok Dolinšek. V posamični skupni razvrstitvi je zmagal Primož Suša KLV Vrhnika, sledil je Aljaž Valič Kovk in Jurij Vidic KLV Vrhnika. 
 
Video posnetki zmagovalcev:
 
Task 4, Marko Novak 
 
Task 2, Jurij Vidic 
 
Task 1. Primož Suša

En iz CE me je klical, da pride letet, pravi Josip. Ugotovim, da je to Frenk z naštudiranim ciljem, ki se mu je tudi duhovno posvetil; peš grem na trajekt in v Jabancu me pobereta. Strah me je pristanka v Stinici, čeprav je ogromen, strah me je, ko letim nad morje in pogledujem nazaj na kopno, da me kar tišči v životu in mi mal odleže ko dojamem, da sem že na polovici preliva, pa čeprav imam samo še 300 m.
 Strah me je še na pristanku v tistem kršu, (najprej hočem sicer na plato, kjer se vkrcujejo vozila na trajekt, a je kolona avtov ravno po diagonali le-tega), k sreči lepo piha in najdem del z nasutim peskom 15m nad morjem. Hvala Bogovom za ta dan in seveda še posebej Frenku in Anki. PRŠPARAL ZA TRAJEKT V ENO STRAN OZIROMA PRVI, KI NI PRIŠEL NA RAB PO VODI? 

 
 

Na svetovnem pokalu v Italiji je Slovenska ekipa zasedla skupno 2.mesto. Aljaž Valič je bil v skupnem seštevku na 2. metstu, Primož Suša pa je zasedel 4.mesto. Do tretjega mesta mu je manjkalo le nekaj točk. Urban Valič 12.mesto.