Padalska jata

Za zelo izkušene jadralce, kar se štarta tiče. Samo letenje je tu najenostavnejše, saj je jadranje možno že ob zadostnem vetru. Dostop po cesti Vrhnika – Ulovka – Zaplana do planinske koče. Štart poleg PTT antene je zelo zahteven, posebno kadar ne piha dovolj. Pristanki na zahodnem delu Vrhnike (Betajnova, Kačja vas). Minimalna finesa 1:5.

SMER VETRA SV,V,JV
DVIGANJA:
Termično jadranje: – nad grapo (bolj poredko) – okoli starta (največkrat desno proti Vrhniki) – nad daljnovodi ( *,&.!,? ) – nad Staro Vrhniko – nad Tičnico – nad Kurenom ( zadnje tri pozicije so težko dosegljive zaradi od- daljenosti in velikega zanosa term. stebrov.
Pobočno jadranje: – ob celem pobočju

OPRAVLJENI PRELETI: (Podatki so zastareli)
Betajnova – Kačja vas – Vrhnika (bazen)
Pripis avtorja: Ne vem, nikoli se ni nihče odločil za primorsko. Le Vrhnika hodi vedno po glavi, pa tudi velik zanos zelo redkih stebrov ti pokoplje vso vnemo.

OPOZORILO: Štart se nahaja v zračnem prostoru, v katerem ne smemo leteti višje kot 300 m nad terenom. Za prelet daljnovodov v Betajnovi pri majhni višini je priporočljivo pristajanje pred njimi, ob večji višini pa leteti bolj SV in šele nato zaviti desno nad žice, da imaš veter bočno z leve. Tako hitreje preletiš daljnovod in izgubiš manj višine.

Dostop po cesti iz Rakitne proti Cerknici. Cesta se od jezera v Rakitni dvigne, ko pa se prične spuščati, je takoj po 50 metrih odcep desno, kjer je prometni znak “prepovedan promet za vsa vozila”. Po tej cesti potem približno dva kilometra naravnost in tik pred koncem dokaj lepe gozdne ceste je dovolj prostora za parkiranje. Štart je oddaljen le 20 metrov. Informacije na tel. 061 650 052 Simon ali 650 095 Boštjan. Štart je sicer prostoren, a malo valovit in na koncu preide v skalno strmino. Tla so travnata brez vsake nevarnosti za vrvice in če pilot postavi padalo čisto zadaj, vzleti že vsaj šest metrov pred strmino. Višinska razlika je 600 m. Pristanek je v okolici vasi Brezovica desno od vzletišča ( treba je leteti okoli grebena, ki je na desni strani štarta ). Prav pod vzletiščem in levo od njega se ne pristaja. Minimalna finesa 1:5.

SMER VETRA SV, V, JV: Glede vetrov veljajo isti podatki kot za štart nad Zabočevem.

OPOMBA: Ob SV ali V vetru je start mogoč le, če je ta rahel (do 2 m/s). Za štartom je hrib zelo položen in je vrh hriba daleč zadaj,  kar preprečuje nastanek rotorjev. Obenem pa se na koncu doline sproža termika, ki prebije splošni veter na štartu. To je tudi vzrok smeri vetra v Borovniški dolini, saj ta piha z Ljubljanskega barja v dolino proti štartu. Na približno 1200 m se splošni in termični veter srečata, a je turbolenca nevarna le v premočnem splošnem SV,V in JV vetru.

SMER VETRA Z,JZ,SZ
DVIGANJA :
Termično jadranje: – okoli štarta  – nad Krimščkom
Pobočno jadranje: – okoli štarta – ob JZ strani Krimščka v JZ vetru

OPOZORILO: Zahodni vetrovi so tu običajno kar močni in je treba biti previden. 

KOMENTAR:
V vetrovih:  Z, JZ sploh načeloma ne gremo na ta štart enako velja za Zabočevo.
 

Dostop po cesti v Rakitno, tam na glavnem križišču zaviješ levo proti zdravilišču. Zadnja tabla za zdravilišče zaviješ levo in parkiraš. Najbolje je parkirati kar v centru Rakitne. Nato greš peš proti vzhodu smer Krim po kolovozu v levo stran hriba in po vrhu do štarta. Informacije na tel. 061 650 052 Simon ali 650 095 Boštjan. Štart je prostoren, primeren tudi za začetnike. Višinska razlika je 200 m. Pristanek je velik v okolici Rakitne.

SMERI VETRA JZ,Z,SZ

DVIGANJA:
Termično jadranje: – vse pobočje do križišča ceste za Krim
Pobočno jadranje: – vse pobočje

OPOZORILO: – Ob SZ vetru je na startu bočni veter z desne, ker je na levi konec hriba in ga veter obteka. Takrat je težko prileteti na desno stran hriba, običajno se izgubi veliko višine in pristanek je neizbežen.

Kakšno je stanje z tem štartom v letu 2008 ne vem. Osebno tu sploh še nisem štartal. Primoz S.

Najraje bi kar skopiral gornji sestavek, saj je dogajanje danes bilo podobno onemu včeraj. Razlika je bila le v tem, da je danes pomagal splošni veter, na Lijaku pa je menda bilo slabo.

Domneva o dobrih pogojih na Kovku glede na napovedan zahodnik je bila pravilna. Sicer smo malo nezaupljivo gledali v rahle “termične mehurje”, a takoj po štartu prve “sonde” je bilo jasno, da se obeta eden zadnjih letalnih dnevov letos. Nekaj nas je letelo do Predmeje in tako napravili “skoraj 10 kilometrski prelet”. Pa ne, da je to senzacionalen uspeh, le bolj zanimivo je bilo to, kakor pa letenje v termičnih balonih na enem mestu v gužvi (na Podrti gori), kjer te včasih iz stebra zrine kakšen novinec. No, tudi ti se bodo še vsega naučili.Kdor je preveč na silo letel naravnost proti Predmeji, je imel resne težave v povratku in nekaj jih je moralo pristati. Ko pa mi je bilo že vseeno, kdaj bom pristal, pa sem se zapeljal še čez dolino proti Vipavi. Kar tako, za vsak primer, če bi slučajno tam “pobral”, pa čeprav je že od daleč videti zelo slabo. Se vsaj ne sekiraš ko pristaneš, saj če ne probaš nikoli ne boš izvedel. Je pa običajno tako, da ko si enkrat na tleh nekaj časa, te kar naenkrat ob pogledu na vztrajneže spet prime, da bi se jim pridružil. Tako je tudi Boštjana, Lukata in Simona prijelo in so se še enkrat spustili dnevu v slovo proti piceriji Anja. Lukatu se je celo spačilo padalo. Verjetno zato, ker ni bilo njegovo in ga padalo ni poznalo. Cunja kot cunja, vsaka se lahko zmečka. Važno je le to, da jo dobi pravi likalnik podse. Če dam šalo na stran, Luka je naredil frontalni stall in uvidel, da to niti ni tako ekstremni manever.