Po dolgem času je spet ratalo pobrati na smučišču v Zabočevem, 80 m visokem travniku. Z Jernejem iz Podpeči sva najprej “peglala” do vrh krošenj dreves in nato počakala na termičen balon, ki naju je popeljal proti Krimčku. Sploh je bilo termike tu veliko, le čez 1200 m ni šlo, saj je bila tam napovedana inverzija. Boštjan je štartal na “Prižnici”, Tone in Stane pa nad Zabočevem ( Smrekovec ). Super steber je bil nad SZ delom Planine, kjer je že kar preverjen dežurni steber. Tu se običajno združita steber iz Podgore pri Borovnici in splošen veter, ki piha iz smeri Podpeč, zato je steber nagnjen proti dolini med Borovnico in Peklom. in je običajno močan. Do njega je težko priti, ker letiš proti vetru, ki na svoji poti proti Zabočevu obteka Planino. Če nimaš dovolj višine, se polet konča pri gostilni Most, kjer se običajno okrepčamo.

LISCA 98
Lisca 98 je bila nekoliko slabše obiskana, kar nekateri pripisujejo že monotonemu dogajanju na j.padalski sceni. Če sem to prav razumel, bodo morali organizatorji “pogruntati” in ponuditi kaj novega. Zase vem, da mi je tudi letošnji scenarij na Lisci bil všeč, le pogoji za prelete niso bili taki, kot smo jih imeli v spominu. Druženje pa je vseeno bilo in to tudi s takimi, ki jih že redkeje vidim. Pa jutranje prebujanje, pitje kave ali kar kaj močnejšega (umivanje zob), pa čakanje na termiko in seveda pogovor o vsem mogočem. Sicer so pa nekateri bili veseli manjše gneče, kot pa je bila prejšnja leta.

    Na kratko:
    * Baze na okoli 1150 m
    * jadranje okoli Lisce in tudi v bližnji okolici
    * prijavljenih nekaj čez 100 pilotov
    * prelet do Radeč, kar pomeni le en “dobro zvrten steber” in “mogoče” napaka pred hribom Kozjak
    * rajanje pozno v noč, a se je dalo tudi spati
    * hja, lepo je bilo

Iz našega kluba smo se Lisce udeležili: Mojca, Slavc, Tone, Tomaž in Francelj.

Bohinj 98
Nekateri so prišli na piko tekmo, drugi na jadranje in kot nalašč so bili ta vikend pogoji za prelet Triglava. Res pa je, da ni kar vsak dosegel to skrito željo skoraj vsakega J. padalca v Sloveniji. Moral si biti ob pravem trenutku na pravem mestu. V Soboto je to uspelo le Juriju iz Poleta, v nedeljo pa jih je bilo več, med drugimi tudi naš Primož, ki se je dodobra najadral nad njim in posnel tudi slike, ki jih bom upam objavil. Vsi, ki smo v soboto zamudili Triglav, a vseeno jadrali okoli koče Planike, smo tam pristali, ter se podprli. Proti večeru smo spet odleteli in celo zvrteli nekaj čudovitih poznih termičnih stebrov in nato visoko nad Bohinj, kjer se je pričel “ples” z več ali manj atraktivnimi pristanki.

Vrnimo se na tekmo. Nič posebnega, razen za Marinčič Sandija, ki je s 5 cm odnesel prvo nagrado.
KLV Vrhnika so zastopali 3 tekmovalci. Tone je bil 12., Slavc 13. in Mojca nekje zadaj, a je pristala v krogu. Drugi naši so nabirali moči za že omenjeni Triglav.

Preverili smo Srednji vrh in ugotovili, da je še zmiraj tisti dobri štart, kjer so doma termični stebri in baze čez 2000 m. Le odločitev za smer Vremščica je bila slaba, saj je nad krajem Neverke pihal kar dober vzhodnik, kumulustrada nad Javorniki pa je bila kar obetavna.
Mojca je “sedla” pod Šembijami, Erzo in jaz pa v dolini pod Vremščico ( 21 km ).

Po 27 -ih urah pospešene voznje (max speed = 130 km/h) z Mečko 7.7.

ob12:15 prispemo v Bonillo de la Sierro, kraj našega prebivanja do
20.7.98. Ker se oblaki razgrnejo nas mine utrujenost in že smo na poti
na štart.Postreženo nam je z lepim jadranjem, navijanjem do baz, ki so
(v naslednjih dnevih jih ni) in to skoraj s tal. Vse kar so govorili je res! Opravljeni preleti skupine Cerveza:

8.7.   Cojz     30 km  Mengamunoz          (Andolšek = Cojz)
         Slavc    35 km  Solosancho
         Erzo     40 km  Sotalvo
         Sušec    48 km  pred Avillo          (Sušec = Suša)
9.7. prvič so nam dane višine čez 3000 m.:
       Cojz     klasika Mengamunoz
       Jery     47 km   pred Avillo         (Jery = Zdešar)
       Slavc    75 km   obratna tc. pred Avillo in nazaj proti prelezu
       Sušec    95 km   obratna tc. pred Avillo in nazaj čez prelaz
       Erzo             Bonilla de la Sierra
10.7. odpravimo se levo za spremembo (ogibamo se tekmovalcev):
           Cojz     22 km   El Barco de Avilla
           Jery     40 km   obrne El Barco in nazaj v Piedrahito
11.7. naredimo slovenski trening v razdalji 49 km, od naših pride v cilj
      Sušec, no ja pa Lotrič, Sušo, Grah
12.7. Jery nas zaradi svojih skurjenih oči (sam ne more več leteti)kaznuje
      tako, da nam skrije ključe kombija; prve dve ure od mišljenega
      odhoda jih še ičšemo, nakar se prepustimo užitkom ob bazenu
      (zvečer, ko se izve pravo ozadje ga oblečenega damo plavat;
      njegov klubski kolega Djuro = Vidic pa je tako solidaren, da skoči
      za njim z UKV postajo in GSM (gdje si Mujo) vred).
      Zato pa:  Ščuka Peter (neodvisni)   85 km    Villacastin
13.7. ni pametne daljave, višine že standarno čez 3000
14.7. višine max 2600
      Cojz, Slavc, Sušec   22 km   El Barco de Avilla
15.7. višine do 3100 m
           Cojz      30 km   klasika Mengamunoz
           Bohinc    50 km   Gemuno
           Sušec     54 km   krizisce pred Avillo
           Slavc     56 km   pri El Merinu
           Jery      62 km   cez Avillo
16.7. Ta nesrečni dan…
          Slavc      33 km   La Torre
          Erzo       40 km   pri Solosanchu
          Sušec      59 km   Avilla
          Ščuka cca 135 km   obratna pri Avilli in landing Madrid !
17.7. Postreženo nam je z višinami čez 4000 m; max 4177 m
            Slavc, A.Novak, Lotrič      land Bonilla de la Sierra
            Sušec    54 km      križišče pred Avillo
            Erzo     83 km      pred Villacastinom
      Pisec teh vrstic v prvo scuri, ko ekipa Bonilla navije čez 4000,
      on pljuje po tleh v nemoči nad dnem, ko se spet nardijo baze
      in to na taki višini. V drugo štarta šele ob 16:38 (v prvo 14:57),
      štart pokrit, a z malo sreče do baze in potem večino časa s
      hrbtnim vetrom tudi čez Avillo, kjer ima Sušec toliko prej
      skoraj čelnega. Landing 19:59.
18.7. Tekma prekinjena zaradi močnega vetra, ki naraste; zadnji dan
      letenja.
 
      Alzo, kraji, nastanitev in seveda predvsem letenje je tu nekaj
      posebnega, tako da smo nekateri že odločeni za ponovitev
      v letu 1999. Kdo gre z nami ?                                                                    

ERZO