Še poročilo hribovske sekcije:

Ko ugotovim, da sem glavnino današnjega dela že naredil, da so Zoran in ostali že od nevemkdaj na Smuku, da Mateja ne more, da jaz ne morem več do sobote, ugotovim še, da bi bilo danes pač treba. Pokličem Damjana, ki je za. Poberem ga ob pol štirih v službi in pičiva do Preddvora, kjer pred hotelom pustiva avto in odpešačiva gor. Po uspešnem odkritju prave poti (po principu ‘kartu čitaj, seljaka pitaj’) prispeva na s poznopopoldanskim soncem obsijane travnike Potoške gore po uri in desetih minutah (še prej, kot sem napovedal, potem ko je Damjan sanjaril o neki uri in tričetrt). Pihlja ravno prav navzgor. Odletiva in ujameva ravno toliko ugašajoče termike, da se čudovit in miren let do jezera v Preddvoru še malce podaljša, iztisneva dobrih 20 minut. Zelo prijeten pohodno-letalni izlet.

Mare.