Danes dežuram na šihtu (in mogoče še cel vikend… ?!) in me srce boli ko vidim plane za Buzet. Malo se tolažim, da mogoče danes le ni ta pravi dan. Nikomur ne privoščim curaže, a po prvi mi je malo odleglo 🙂 Na Live tracku vsake toliko pogledam kje je kdo, pa vidim da tudi Pojetu ne gre, ampak vseeno lepo grebenčka. Štus pa pokaže, da kdor zna, zna. To me tudi nekoliko potolaži, češ saj če bi šel na Buzet bi itak prvi scuril in še cel dan čakal in pobiral ljudi okrog 🙂

Vseeno začnem planirati za večerno jadranje, kar tandemsko. Nekaj potencialnih potnic je takoj za, a veter na Slivnici, kjer sem namenjen, se ne umirja. Domen je tudi za akcijo, v bistvu že od 15h čaka kar pri pumpi. Jaz se odrešim sestankov okrog 16.30 in odrinem v Cerknico. Če ne bo tandem, bo pa solo. Ob 17h, še vedno nič boljše, sunki 12. Domen predlaga alternativo Racna gora. Prava odločitev! Naložim se h Kastnerju, od MegaBajta in Erzota dobiva nekaj navodil kako priti na štart, za vsak slučaj pa vžgeva še navigacijo, ki naju pelje točno po prej podanih navodilih. Ko pustiva avto izbereva napačno pot in prideva kakšnih 100m nad štart, kjer se pot tudi konča. Malo poskušava še backtrackat, potem pa kar skozi goščavo v ravni liniji do travnika. Ves čas sva skeptična ali bo vetra premalo, a na štartu je bilo idealno.

Odrinem prvi, malo levo desno, potem pa je pripravljen še Domen. On se odpelje kar nad ravnino (zaradi slabega počutja), jaz se čudim, ali mar spodaj ne dela več? Ujamem še Faaco in Igorja po postaji, kjer si izmenjamo še nekaj besed, potem pa pokličem še Domna po postaji, ker ga ne vidim več ne v zraku ne na tleh. On pa lepo vrti daleč kar nad ravnino. Grebenčkanja se tudi jaz hitro naveličam in se odločim sprobat in res drži, čeprav nisem bil ravno tako daleč. Kastner pa pade iz stebra in pristane.

Ker imava samo en avto sem še začel študirati o toplandingu na Dolenjih Poljanah. Kastner to namero hitro opazi in jo (že drugič) po postaji odsvetuje. Vseeno se odločim povohat, ali je res zrotorizirano. Pa niti ni bilo, a veter je oblival travnik od zadaj (V, JV ?!). Rukalo ni, a hitrost proti JV sem imel cca 15 km/h na trimu, ven iz grebena pa 40. Spuščalo tudi ni, malce dvigalo, a ko me dvigne par deset metrov višje je pa začelo brcati, smer vetra se obrne nazaj na Z/JZ, na trimu imam 5 km/h ?!?!

Premislim se eksperimentirati v tako močnih vetrovih, vseeno se še enkrat zapeljem čez štart, pogledat ali je tam možno pristati. Smreke so visoke, prostora ni veliko, v močnem vetru je tudi precej zvrtinčeno.

Nič potem pa z vetrom dokler gre. Vsaj tako sem si mislil. Najprej je šlo 50, nato 30, 20, 10, 5… Komaj se prerinem čez Markovec, nato pa nižje pri tleh veter popolnoma popusti, na ničlo.

Kastner se medtem odpravi vprašati domačinko za pot gor, ta pa mu zabiča da peš že ne bo hodil, da ga ne bo imela na vesti, če naleti na kakšnega medveda. In ga je odpeljala do avta 🙂

Lepo se je poklopilo. Pa še nov štart za oba!