Zjutraj obupen dež in močna burja. Ko počasi neha deževati, opoldne ne morem več zdržati in pokličem Erza. Najprej ni preveč navdušen (za moj predlog Zavrh), potem pa se odločiva za bolj nizke cilje/projekte – Slajka, pa še kaj.

Ob 15.15 pri BJju prisedeta Erzo in Mirko in v Hotavlje. Tu prisedeta še Damjan Bogataj in Franci Reven.

Na startu kar močno piha, vendar ne premočno (po mnenju lokalnih specialistov). In poštartamo: Damjan, pa Erzo, Franci, jaz in Mirko. Tik po startu razburkano in ekspresno vsi naberemo (jaz do 1100). Više gori je bolj umirjeno. Erzo nabere do 1400 in se odpelje proti Žirem, kjer še nekaj časa vrti in na koncu pristane pri pumpi.

Erzov let

Ostali vrtimo okoli starta, sem in tja ob slemenu, pa bolj ven in nazaj ob pobočje… Po pol ure spet nabiram tik nad startom in me celo rikverca (-10 !), pa se z gasom izmotam naprej, čez Hotavlje za Revnom na drugo stran doline in potem na uradni pristanek kjer spet pristanemo v zelo močnem čelnem vetru.

Zoranov let

Mirko pristane v Kopačnici pod startom.

Mirkov let

Zdaj pa je že dovolj pozno za Racno. Cesta gor je spucana do konca (čeprav občasno kar na ozko).

5 min poti na start pa je bila zame vsaj pol ure pretikanja čez-spod podrto drevje. Na startu piha močno, ampak nazaj e bi več hodil in se rajši vržem dol, v karkoli že…

Erzo odleti in ga kar liftne nekaj nad start in leze naprej s 5-10, z vetrom 45. Še jaz potegnem in se takoj odpeljem ven. Najprej lepo dvigne, potem pa počasi naprej in dol, da sem že v dvomih, če bom prilezel čez V.Obrh. Pristanem na travniku za Kotom.

Zoranov let

Erzo z vetrom potegne do Bavčarjevega vikenda.

Erzov let brez skoka z Buzeta 🙂

Erzo je sicer kar nekaj letel, ampak vseeno navija, da gremo še kam. Tudi vsi ostali (ki smo totalno scurili), smo zelo za. Glede na burjo, je hitro jasno, da gremo na Govc. Lusja s svojim avtom za nami. V Braniku pusti svoj avto na pristanku in z nami gor.

Vzamemo robo in na start… kjer piha v hrbet !! Nek JZ, celo Z. Vsem pade dol. Ker pa le ne piha tako močno, začnem jaz navijati za start. Najprej me ne jemljejo resno, ko pa začnem postavljati in se veter celo malo obrne na Z-SZ, začne postavljati tudi Erzo.

Potegnem coto in zalaufam poševno po pobočju in odletim. Čez dolino in po nasprotnem pobočju do pristanka in na tla.

Zoranov Govc

Ko začnem pospravljati, me preleti Erzo, ki vleče do Branika in pristane tam.

Erzov let

Ko že skoraj pospravim, pristane nepričakovano še Lusja.

Lusjin Govc

Pomagam ji pospraviti in do avta. Po Erza in na zaključno druženje v že znano vaško gostilno (špargljeve dobrote…).

Dan je bil napovedan bolj kilav, pa nas dopoldansko sonce zapelje v (pre)velika pričakovanja. Boris se prvi javi za akcijo, okoli 11 h celo Kovk veliko obeta, potem pa se na Primorskem začne vse zapirati.

Na Vrhniki se dobimo ob 14h Erzo, Luka Slak in jaz za smer proti Kovku (Boris čaka v Logatcu), pa nam rahel dežek in upadanje vetra že na poti do Borisa spremeni cilj. Ko se preložimo v Borisov terenec in odpeljemo, smo že enotni za Strmco.

Po stari cesti ob Planinskem morju do Planine, na Lohačo in gor na start. Cesta je spucana, opustošenje gromozansko. Na startu komaj kaj vetra (J) in takoj pade ideja, da gremo na Lipovec. Boris in Slak kar takoj rukzake na hrbte, midva z Erzom pa malo za njima.

Kmalu smo na vrhu, kjer vsaj malo piha (JZ). Postavimo, malo pomodrujemo in občudujemo panoramo na podrte daljnovode spodaj (nobene skrbi, kje leteti 🙂 ) in potem v zrak – Boris, Luka, Erzo in na koncu jaz. Malo vijugamo sem in tja. Jaz celo razmišljam, da bi pristal na sedelcu pri avtu, pa sem po obratu že prenizek, dviganja pa ni nobenega. Tako pristanemo na drotih podrtega daljnovoda tik ob cesti: Erzo,

Erzov let

Luka in jaz,

Zoranov let

Boris pa malo bolj pri vasi.

Borisov let

Takoj ko pristanem, ujamem štop, gor po avto in dol do Borisa in nazaj, da pospravim še svoje padalo.