Danes bo na Lijaku super (tako Erzo včeraj, Mega pa že ves teden…). Zato zjutraj ob 8.00 obveščevalna akcija.

Ob 9.00 na Vrhniki Mateja, Manca in zaspani Erzo in gasa proti Uncu. Lusja bo pobrala Deluxa, mi pa Mega in gasa na Lijak. V Razdrtem se sluz in moča malo razkadita, mimo Kovka (piha idealnih 2,6/4,6 JZ) suvereno peljemo dalje v totalno meglo pod Lijakom, kjer samo natočimo vodo in gasa gor proti Zmajarski rampi, kjer pa bo, pa je že na poti jasno, da je vse v sluzu, zato odvije Erzo proti Grgarju, kjer je menda en start Fobca. Po okoliških cestah in vaseh na zgornjo planoto, kjer je sicer megla malo bolj redka (obilo različnih pasem krav, vsi se ful spoznajo na živinorejo…).

Ko se cesta pod mojim elektronskim vodstvom prevesi dol (kjer je očitno bližnjica gor, ki bi prišparala kar nekaj km in bencina), se ustavimo in gremo iskat start (brez padal seveda). Megovo strokovno znanje mu omogoči, da prvi odkrije nekaj, kar ni start (čeprav bi se mogoče dalo 🙂 …), zato pa nas Erzov telefonski posvet s Kantetom (ki je že na startu na Mangrtu…) usmeri naprej proti pravi jasi. Po spotikanju med šibjem, ostrimi kraški skalami in mešano avstroogrskoitaljanskimi jarki (ko je jasno, kam so obrnjeni, in da Lahi tu niso nikoli kopali rovov in da so to avstroogrski jarki  🙂 ) pridemo na pravo jaso.

Start je lep, ampak misel, da bi šel vso to pot nazaj po padalo, me odvrne od želje. Erzo menca, vidi se res še kar, upam, da bo pristanek dovolj daleč, da ne bo treba, pa me Erzo in Mega pobijeta, da je čisto blizu spodaj in seveda je Erzo za it po padala. Upam, da si bo med potjo premislil, ko se spotikamo nazaj. Brez hujših telesnih poškodb smo čez nekaj časa pri avtu in Erzo je vedno bolj za (čeprav ostali nismo).

Vendar (HVALABOGU !) vztraja in moramo še enkrat tja na start (medklic: če bi se prej pripravili in bolj natančno pogledali ortofoto ali GoogleEarth, bi zvedeli, kar vem sedaj: 1.nad grebenom je stranska cestica, ki prepelje mogoče 50 metrov nad start in samo malo odšetaš dol. 2. 50m pod razrito jaso, ki jo je odkril Mega in kjer smo skoraj obupali, je ogromna, krasna košena travnata jasa, dosti večja in lepša za odleteti, kot tam, kjer smo bili.).

Na startu midva samo stojiva, dekleta pa pod Megovim strokovnim vodstvom postavita padali (Erzo nova Mantra, jaz, kljub zgražanju, prežvečeno coto Obsession). Erzo potegne hrbtno in lepo odleti, ne vemo zakaj daleč v desno (nabiranje km…) in potem nazaj v levo, jaz pa za njim takoj, ko mi pripravijo padalo :-). Ko pridem iz šavja, vidim, da je vse bogato visoko in se tudi sam obrnem malo desno, potem pa nad Erzom direkt do Grgarja in na travnik tik pred vasjo (čez trofazno na klousiča).

Erzov let

Zoranov let

Ko pospraviva, je zemeljska ekipa že pri naju 🙂 novnov !

Današnji cilj čudovitega (napovedanega) dneva z idealnim JZ je sicer Kovk (Mateja,  Manca, Mega…), ampak z Erzom se odločiva še za jutranje projekte na Žirovskem pred uradnim začetkom letalnega dneva.

Prvi cilj so Ravne, ki jih je včeraj odletel Franci Reven in je bila skorajšnja ponovitev napovedana in torej res neizbežna.

Z avtom gor do križišča pri kmetiji in povprek čez travnika na vršni grič, kjer predvidevava start. In res je pod pastirjem lepo pobočje za odleteti. Malo moti pastir niže in zato Erzo postavi nad zgornjega, pa se potem prestavi pod. Jaz sem v tangicah s starim Obsessionom, Erzo pa s starim  XC2.

Malo čakava, da bo trakec pokazal pravi veter, potem potegnem, pa mi ne rata dvigniti. Potem pa Erzo, ki mu rata in še drugič jaz takoj za njim. Samo malo zavijeva nad pobočjem in pristaneva na travnik v dolini ob kmetiji.

Erzov let

Zoranov let

Erzo pospravlja, jaz pa medtem do kmetije, kjer nafehtam prevoz gor. Čez nekaj minut sem že pri Erzu. Naloživa robo in naprej. Prvi novnov 🙂

Erzo pokliče Francija Revna (preden uide na Kovk). Pravočasno ga ujameva in pripravljen naju je zapeljati na drugi cilj – Spodnji Vrsnik.

Ker se mu mudi, sam noče leteti in ko ustavimo avto, sam odlaufa na vršni travnik  in vpije, da je idealno za odletet, počaka, da pobereva robo in odšiba dol.

Midva v sončku postaviva najini coti na skoraj vodoravnem travniku, malo odstraniva motečega pastirja in čakava na veter. Trakci so sprva kazali pravo smer, potem pa z desne in občasno celo malo od zadaj. Ko pihne iz prave smeri, se Erzov prvi poskus konča s ponovnim postavljanjem.

Jaz medtem odlaufam naprej, preskočim pastirja in z rahlim oplazenjem dreveščka na levi odletim nad dolino. Najprej lepo drži, potem pa po dolini v smeri vetra začne požirati. Najprej mislim, da bom pristal pri avtu (kjer ga je pustil Franci), pa mi zmanjka in zavijem nazaj in pristanem na sveže pognojenem travniku pri nekdanji italijanski obmejni karavli.

Zoranov let

Ko pospravljam, Erza ni od nikoder. Povprašam, kaj se dogaja, pa mi po začetnem molku sporoči, da ravnokar visi na drevesu, ampak, da ni panike, vse je ok in naj pridem po njega. Hitro pospravim, nafehtam prevoz do avta in gor. Med potjo mi Erzo po postaji pove, naj prinesem drugo (XC3) padalo od štirih, ki jih ima s seboj (jaz pa samo tri 🙂 ), da bo lahko odletel in ne bova zgubljala dodatnega časa s snemanjem padala :-)… Hitro sem pri njem, mu pomagam postaviti in že odleti preko obešenega XC2. Ko sem spodaj v dolini, je že pospravil.

Erzov filmček let s prvim in drugim padalom 🙂

Erzov let

Po padalo bo prišel, ko bo čas (najbrž jutri…). Drugi novnov danes

Pa še komentarji okoli tehle dveh letov:

• Franci Reven : Kje si dobu ime za štart,Vrsnik je pravo ime.Tam kjer imaš štart Pesek je v resnic Pleska. [17.11.2012 19:32]
• 2.Jani Hrovat : A ni 300 m ena pametna višina za nov štart-takihle se da nardit v Avstriji-Tirolah vsaj 20 na dan-po vseh kmetijah kamor pride cesta. [18.11.2012 00:22]
• 3.Borut Lapajne : ma pri nas so vse bolj redki kraji odkoder se da vzleteti ; se zarašča …. [18.11.2012 00:46]
• 4.Uroš Novak : Jani , pa kšnem Madžaru to povej ! [18.11.2012 07:12]
• 5.Andrej Erznožnik : Jani, zdaj se bom ponavljal: ko sem pred 20 in več leti začel šteti različne štarte, sem imel sam pri sebi zadevo urejeno: 300 m ali če je štart nižji, je bilo potrebno v zraku zdržati 10 min. Ko je bil postavljen ta olc (vsa čast olcju in njegovemu očetu) seveda kakšnih omejitev ni bilo in tako so se začeli normalno pojavljati tudi taki štarti. Tega se sicer nisem domislil jaz, je pa zadeva tudi zame in še koga, ki ni Poje postala zanimiva, saj smo začeli raziskovati Slovenijo z drugimi očmi. Naenkrat se je dalo leteti tudi drugje in ne samo v hribih ter na standardnih preiskušenih placih. Povsod, kjer sva se samo s Pojetom pojavljala so se rekrutirali lokaci, ki so pohiteli odleteti tisto za kar so vedeli, da je za njihovo hišo mogoče. In še: nismo vsi doma v osrčju Julijcev, da bi imeli okoli sebe samo visoke štarte. V zvezi z 20-imi štarti s kmetij v Avstriji v enem dnevu: jaz osebno komaj čakam, da to vidim in nikoli si nisem mislil da boš tako z lahkoto mesto na lestvici prepustil mojemu prijateju Zoranu. Torej, čakamo na tvojo 200! [18.11.2012 19:19]

Nazaj proti Logatcu in na avtocesto. Ves čas sva se usklajevala z ostalimi (Mega naju je že nekje na začetku poslal v PM) in prvotni cilj -Kovk, se spremeni v Goljak, ker bo tam bolje (super JZ) in ne bo gužve (tekmovanje na Lijaku in množica na Kovku). Ko sva mimo Postojne, so Mateja, Manca, Lusja in Mega že na pristanku, kjer ugatavljajo, da ni tako lepo, da tudi vetra ni, da je precej zaprto vse skupaj, ampak, da se odpira. Midva šibava naprej in ko prideva pod Goljak, ostali že gor proti  startu. Vreme res ne obeta, ampak tolažimo se, da proti Kovku (ali Buzetu, kamor so se preusmerili Ščuka &Co.), ni nič lepše (pa je očitno bilo…).

Erzo ima že nov start iz rokava – Velik Razbor, vrh malo naprej od Goljaka. Imava zagotovljenega lokalca za spremstvo in njegovega očeta za šoferja in hitro smo gor, mimo Goljaka še kakšna 2km in parking.

Okoli hriba se spotikamo po skalah, skritih v travi in ko smo na odprtem s prekrasnim razgledom na zgornjo stopnico (Ravnice), ugotovimo, da bo treba še malo sestopiti do trav. Nekaj metrov nižje najdemo sprejemljivo mesto za start in Erzo začne hitro postavljati. Piha zelo z desne (Z, ki pa ni močan). Lepo ga dvigne, odskaklja čez skale na robu (kompenzira s koleni…) in odleti.

Postavim na izpraznjeno mesto in ko sem pripravljen, pride še najin spremljevalec, ki le ni zadovoljen s svojim prvotnim startnim mestom malo više. Tudi jaz ga lepo dvignem in že sem v zraku. V zraku je popolnoma mirno. Letim v desno kolikor se da, da bom imel dovolj višine do pristanka v Selah. Z Goljaka so v zraku tudi Mateja, Manca in Mega, nekaj jih je pa že pristalo. Erzo je šel daleč proti Kozleku in je bil prenizek in zato prekratek do pristanka,

Erzov let

ostali pa pristanemo drug za drugim na uradnem pristanku.

Zoranov let

Med pospravljanjem si malo poročamo o dosedanjem dogajanju, potem pa Mega z Lusjo še enkrat gor na start ali pa vsaj po avto. Tretji novnov.