Gasa do Prilepa in skozi v smeri naslednjega novega. Ko prideva pod obli travnati grič (780m), se zapeljeva v vasico pod njim za info, kako priti gor. Pri hiši, kjer se ustaviva, nama povedo, da je pot do gor z druge strani (do ribnika, pa levo, pa to…) in da bova prišla z avtom gor, saj so gor antene in se vozijo delavci rabotat gor… Hitro se še pogodim za venec tobaka (150 den=2,5€ dobra kila) in odšibava po kolovozu okoli hriba.

Ubogi Erzov avto, ki komaj premaguje luknje na kolovozu, namenjenemu poljskim strojem. Ko sva že na popolnoma travnatem kolovozu, res prideva do nekega malega ribnika in tu se malo boljši kolovoz usmeri po položnem pobočju gor. Čez kake četrt ure sva na oblem vrhu.

Krasen sonček, sama travca na vse strani in nobenih peklenskih mušic. Izbirava, na katero stran bi odletela, saj gor piha z vseh strani (komaj opazno). Odločiva se za smer proti Z, saj je s te smeri najbolj obetavno pihanje navzgor. Postaviva, Erzo svojo hribovsko kombinacijo, čeprav malo niha k Mantri, ki bi ga dlje odnesla… Erzo odleti, ko jaz še preverjam štrikce zaradi šavja in pristane čez 4 minute na travniku pod skupino hiš na Z strani, do koder tudi pripelje nekakšna cesta.

Erzov let

Takoj se odpne in pusti robo in se odpravi nazaj gor po avto. Jaz potegnem in odvjugam (malo celo nakaže neko rahlo dviganje) na travnik (in pristanem dlje od njega – in imam daljši let 🙂 ).

Sličica
Zoranov filmček

Zoranov let

Zoranov OLC leta

Ko pospravim svojo opremo, je Erzo že pri avtu. Pospravim še Erzovo in ker ga še vedno ni naokoli z avtom, se odpravim po kolovozu v peklenski vročini z obema rukzakoma njemu naproti. Končno pride in ker sva pozna, gasa proti Kruševu, kjer so naši že na štartu… 2.novnov danes :-). Na poti pobereva še nekaj domačinov na različnih relacijah in izveva zgodbo o doseljevanju ljudi iz Sanđaka sem…

Ta start že poznamo, ko smo bili tukaj z Matejo v začetku marca. Takrat je pihalo premočno, danes pa mogoče malo premalo.

Odločimo se za odleteti vsi, razen Toplaka, ki mu je prevroče in ne bi samo scuril.

Potegnem prvi in se odpeljem čez res lepo pokrajino, preko belo modre Soče proti uradnemu pristanku. Ostali so takoj za mano. Po dobrih 10 minutah pristanem v peklenski vročini na že znanem travniku.

Zoranov let

Erzov let

Skupaj hitro (kolikor je mogoče) pospravimo in potem čakamo dobre pol ure Toplaka, ki je mislil, da smo odleteli v kamp in nas je šel tja iskat (pa še svojo kramo pospravit v resnici 🙂 ).

Še na pico v Tolmin in proti domu. Kljub skromnemu letenju pa vsi zadovoljni (2x novnov).

Danes imam v MB zvečer obletnico mature in že včeraj sem  navijal, da gremo letet na Štajersko.  Variante Golte, Pohorje,.. na koncu ostane v igri Konjiška gora. In res je veter ugoden (Manca preverila) in midva sva za, Mega pa tudi. Seveda se tudi Erzo ne more upreti, saj je za vse nas to novnov start. Na poti gor Erzo presede k meni in pove, da je danes na Konjiški neko tekmovanje. Pred Frankolovim kontaktira lokalce in prevoz gor s kombijem je organiziran. Erzo se prijavi na tekmo, mi ostali trije pa samo za prevoz :-).

Ko pridemo na (lepo urejen) start, je večina znanih obrazov (Kavčič, Toplak,…). Veter že lepo piha in po slabi uri modrovanja (Mega vmes ponovno reparira padalo, ker so se mu štrikci malo razvozlali), odletijo “predtekmovalci”, med katerimo je tudi Mega, malo za njim pa še jaz. Manca še taktizira in čaka, da tekmovalci spraznijo start.

Po startu najprej skoraj scurim v poden, pa se na desnem (Z) robu le nekako poberem in po nekaj lepih stebrih celo naberem do 1300m. Že mislim, da sem zmagal in da se bom samo vozil sem in tja (tako, kot to dela nekje na V delu grebena Mega), pa naenkrat zgubim večino pridobljenega. Vlačim se še nekaj časa nad pristajnim travnikom in po predvrhu, potem pa po slabi uri pristanem. Lepo in delovno jadranje.

Zoranov let

Manca pristane malo za mano, Mega še kar visi gori, tekmovalci pa se kot velike ose zaletijo na en konec (obratna točka), tam navijajo, potem pa se zaletijo naprej do druge in tam ponovijo sceno  (prav hecno 🙂 ).

Z Manco nekaj časa opazujeva tekmo ob kavici pri bazenu, ko pa zveva, da bo tole še vsaj dve uri trajalo, začneva gruntati, kam na drugi start.

Erzova tekma

Zjutraj najpred po SMS pade Erzov predlog za Smuk, ko pa se slišiva, sva oba takoj za drugi (Megov) predlog: Čaven. Glede na napovedani V, SV naj bi bilo to ustrezno, pa še novnov bo (če bo…).

Na Vrhniki se ob 9.30 zbiranju jate pridruži Jože Iskra, zbaševa se v Erzov avtobus in to je to. Manca bo prišla po 12h, ko konča šiht, Mega pa s svojim avtom že drvi proti osnovnemu pristanku pred Lokavcem. Ko pridemo še mi tja, se presede in kompletni (Mateja D.O. na Ptuju, Damjan D.O.pod Lijakom – “ampak bo letel danes 100%”, od Mareta nič glasu = D.O.) odšibamo proti Predmeji in po gozdnih cestah na start pod Modrasovcem.

Malo se razgledujemo, potem pa kmalu odnesemo robo na start (eni po krajši, drugi po daljši poti… 🙂 ) in začnemo postavljati. Veter 2,0/4,0 in SV, kar je precej pod kotom na pobočje (kasneje zvemo, da je tam idealen J za startat po travniku dol). Prvi postavi Mega in atraktivno odleti v drugem poskusu z majčkenim vozlom. Erzo je drugi – elegantno stopi v zrak. Jaz sem tretji in ker sem preveč na robu, mi Jože pomaga prestaviti padalo malo desno na izpraznjeno Erzovo mesto, potegnem naprej in elegantno (kar je pri meni redko) stopim v zrak.

Po nekaj obratih kaže, da bom scuril, potem pa ujamem lepo dviganje in naberem do 1500 nad Modrasovcem. Ker mi više ne gre in je vse dokaj živahno, se z (še vedno SV) vetrom odpeljem proti Kuclju in sem že 200m niže. Spet ujamem dviganje in naberem do največje današnje višine 1542m. Grem proti Lijaku in generalno zgubljam, čeprav vsake toliko časa zavrtim in malo pridobim. Ves čas imam občutek, da se SV zliva čez planoto in meša s termiko iz Vipavske in je zato tako živahno (pa še žaga na višinskem profilu s tablice – majčkene inverzije med 900 in 1200). Erzo je do Zmajarske paralelno z mano, kakšnih 300m više in bolj nad planoto, potem pa ga izgubim. Tu že čutim močan nasprotni Z veter. Do Lijaka pridem V okoli roba na 760m, potem pa nabiram in zgubljam in nabiram in… Mega je vmes pristal na Lijaku in razvozlal svoj vozel, potem pa čaka na Manco, ki prihaja. Ko se po slabi uri malo naveličam okolice starta in ostalih padalcev, ki se občasno nadrenjajo naokoli (čeprav jih ni pretirano veliko), se odguncam do Zmajarske in nazaj. Nenadoma se v zraku pod mano pojavi Damjan in začneva skupaj vrteti. Naslednjo tri četrt ure vrtiva in ko nabereva  do 1350m (najvišja višina obeh na Lijaku doslej) se odpeljeva proti Zmajarski, do koder zgubim 300m in ne morem nabrati izgubljeno. Damjan je malo pod mano in mi nenadoma izgine (zdi se mi, da je odvil nazaj proti Lijaku, v resnici pa je šel kar dol pristat v Vitovlje). Ker ni kaj dosti časa za razmišljati, saj samo tonem, se odločim, da grem naprej, dokler bo šlo… Do pod Kuclja se držim pobočja, čeprav sem že zelo nizko ob pobočju, v bistvu že bolj nad spodnjo planoto (800m), kakšen m pridobim le za kratek trenutek, na pobočje se ne upam preveč nasloniti, ker je kar živahno in hitro (45km/h). Ker se mi zdi, da ne bom zvozil naprej, odvijem pod Kucljem proti dolini, se zapeljem za Školjem Svetega Pavla in že iščem kakšno travnato luknjo v večinoma gozdnatem terenu. Končno dobim dva rahla rukerja gor, tako da laže zadiham in se odpeljem do stare ceste in čez avtocesto (na tej strani so sami vinogradi in sadovnjaki) pri vasi Potoče (malo naprej od Vrtovina proti Ajdovščini), kjer pristanem na žitnem polju med sadovnjaki…

Zoranov let

Ko pospravljam se odžejam s čudovitimi, ravnokar zrelimi češnjami in razmišljam o nadaljnji logistiki. Po postaji in telefonu zvem, da je Mega že nad Kovkom in bo poskušal toplendati in odpeljati Mirkov avto dal (mu ni uspelo), Jože pristaja nekje pri Lokavcu, Manca ravnokar pod Lijakom, Erzo pa je seveda še enkrat šel gor na start na Lijak… Najbližji je Damjan, ki so ga že pobrali člani družine ki me odpeljejo do Megovega avta, Mega pospravlja na travniku zraven, Jože prihaja.

Erzov prvi let

Andrej Erznožnik : PRVIČ: sem delal privat xc tečaj. Veliki guru Kante je bil po opravkih. Mal sem se sicer peljal za Čavnom in po kantetovo jahal Jančerijski vrh. Ocena: komaj zadostno – še to šenkano, samo zato ker ni blo baz .

Jožetov let

 

Ko že mislimo, da se bo vse izšlo, Mega pride do avta in pove, da gre snemat Redstara z drevesa na Slivnici, naju z Jožetom pa odloži na letališču v Ajdovščini. Po naju pride Manca, gor po Erzov avto in vsi skupaj po Erza, ki se po dolgi nedosegljivosti končno javi iz Hruševja izza Razdrtega do kamor je doletel (ga je odplaknil vedno močnejši Z 🙂 ) v drugi rundi.

Erzov drugi let

Andrej Erznožnik : DRUGIČ: sem srečal orla (res!) na Nanosu, sva mal zavrtela, pa me je prašal, kje je Kante. Sm reku, da je en tandem odpelal, zdej se mu pa ne da več

Potem pa do Vrhnike in razlaz (brez kremšnit). Z Redstarom vse OK.

Po avtocesti do Sežane in cikacaka čez Kras proti Komnu, pred njim pa dol v dolino do vasi Brestovica. Vreme je od Senožeč naprej krasno sončno in vmes zvemo, da je Gorazd že na startu, da je Slamič in še nekaj drugih že v zraku in da jih še kar nekaj (poleg nas) prihaja. Iz vasice po vjugavi cesti na vrh grebena in po kolovozu, dokler se da (ovira so avtomobili GSM serviserjev).

Na rob  in v nizkem šavju (posledica požara pred nekaj leti) ob pomoči Gorazda iz zraka na skromen start. Piha močno. Ko odložimo kramo, ravno pride Slamič, kar še bolj spodbudi Erza, da začne prvi postavljati. Ko potegne, ga po prvem poskusu v drugo kar izstreli v zrak. Drugi je Uki, ki odstarta prav tako atraktivno, potem pa sem že na vrsti jaz.

Pripravim se, da potegnem naprej in čakam, da bo malo ponehalo. Kakšne bistvene spremembe ni (kvečejmu še bolj narašča). Potem se pa odločim in potegnem in padalo skoči gor in me potegne, da se kar vsedem na tla, ampak zaradi močnega vetra ostane padalo kar nad mano in ga ujamem, potem pa me kar izstreli gor. Jadranje naslednjo slabo uro in pol je dinamično in počivati se ne da. Ob grebenu sem in tja, včasih celo zavrtim.  Večkrat zapeljem čez start, kjer Mateja drema, Mega pa čaka in pomaga prihajajočim. Ko večina začne pristajati, se tudi jaz zapeljem na pristanek.

Zoranov let

Zlagamo v čudovitem sončku in pomladanski toploti. Tudi Mega je končno v zraku in kmalu pristane. Ko pospravimo, pristane še Erzo med zadnjimi. Mateja pa se po počitku (in prebolevanju slabosti) pripelje dol z avtom.

Še Kantetove fotke: /olc/index.php/forum/gallery/823278

Še malo druženja z ostalimi padalci, potem pa še pijačka v lokalni gostilni.  In nato preko Italije mimo Devina in Opčin nazaj v center domovine. Ves čas je čudovito sončno.

Lep dan in lep dolg let na  mojem 100-em novem startu 🙂 !!