Gasa do Prilepa in skozi v smeri naslednjega novega. Ko prideva pod obli travnati grič (780m), se zapeljeva v vasico pod njim za info, kako priti gor. Pri hiši, kjer se ustaviva, nama povedo, da je pot do gor z druge strani (do ribnika, pa levo, pa to…) in da bova prišla z avtom gor, saj so gor antene in se vozijo delavci rabotat gor… Hitro se še pogodim za venec tobaka (150 den=2,5€ dobra kila) in odšibava po kolovozu okoli hriba.
Ubogi Erzov avto, ki komaj premaguje luknje na kolovozu, namenjenemu poljskim strojem. Ko sva že na popolnoma travnatem kolovozu, res prideva do nekega malega ribnika in tu se malo boljši kolovoz usmeri po položnem pobočju gor. Čez kake četrt ure sva na oblem vrhu.
Krasen sonček, sama travca na vse strani in nobenih peklenskih mušic. Izbirava, na katero stran bi odletela, saj gor piha z vseh strani (komaj opazno). Odločiva se za smer proti Z, saj je s te smeri najbolj obetavno pihanje navzgor. Postaviva, Erzo svojo hribovsko kombinacijo, čeprav malo niha k Mantri, ki bi ga dlje odnesla… Erzo odleti, ko jaz še preverjam štrikce zaradi šavja in pristane čez 4 minute na travniku pod skupino hiš na Z strani, do koder tudi pripelje nekakšna cesta.
Erzov let
Takoj se odpne in pusti robo in se odpravi nazaj gor po avto. Jaz potegnem in odvjugam (malo celo nakaže neko rahlo dviganje) na travnik (in pristanem dlje od njega – in imam daljši let 🙂 ).
Zoranov let
Zoranov OLC leta
Ko pospravim svojo opremo, je Erzo že pri avtu. Pospravim še Erzovo in ker ga še vedno ni naokoli z avtom, se odpravim po kolovozu v peklenski vročini z obema rukzakoma njemu naproti. Končno pride in ker sva pozna, gasa proti Kruševu, kjer so naši že na štartu… 2.novnov danes :-). Na poti pobereva še nekaj domačinov na različnih relacijah in izveva zgodbo o doseljevanju ljudi iz Sanđaka sem…