Glede na ta močen JZ zadnjih dni sem že včeraj navijal, da gremo na tržaško obalo. Razen Jeana, s katerim zadnje čase močno lobirava za tja (da o svojih ogledih preteklih let in Jeanovega v soboto sploh ne govorim), ni bilo nobenega zanimanja, prej nasprotno. Še dobro, da včeraj nisem nikogar prepričal (vsi so verjeli da bo premočno), saj so včeraj curili vsi, ki so bili tam.

Danes pa je napovedanega še več vetra in ko od ranega jutra spremljam kamero in vremensko postajo na Vejni (8-10 JZ), se mi zdi, da bi danes bilo vredno iti pogledati. Ko še Jean pošlje SMS »danes je ta dan«, sem zase odločen. Pokličem še Ukija (ki je že zelo lačen letenja in gre, pa čeprav tudi samo na izlet), Mega, Pojeta in Erza (ki malo cinca, dokler ne sliši, da gre tudi Poje)  in smo zmenjeni. Jože gre že predčasno na Primorsko zaradi svojih obvez in se nam bo pridružil.

Okoli 13h na Železniški Uki in Erzo, pa še Domen se pojavi po dolgem času in dol. Na Uncu se naloži v LCja Mega, Jean pa k Domnu in naprej.

Ko smo že v Italiji Erzo ugotovi, da je Klemenčič že na LiveTracku in minutko kasneje pokliče Jean iz drugega avta isto… Do Sv.Križa po AC in pred izvozom že zagledamo štiri padalce v luftu (Matjaž Klemenčič, Miha Slamič, Tomaž Bavdaž in Jošt Napret), potem pa po ozkih uličicah do razglednika (Vedetta Slataper). Tu pa že panika (kljub močnemu vetru pri razgledniku so padalci že v luftu in torej ni dileme…).

Minutka dol na start, kjer piha močno, a sprejemljivo. Na to, da ni problem starta, ampak pristankov, ki jih ni, v trenutku pozabimo (v osnovi smo se pripravljali, kako bo, ko bomo pristajali v morju in kako ustrezno zaščititi elektroniko, da o rezervnih oblačilih v nepremočljivi vreči ne govorim…).

Takoj začnemo postavljati in kdo bo prej v luftu: Erzo, Jean (brezbrižno čez Zorana), Mega in jaz (Uki me prijazno počaka in z Domnom mi raztegneta padalo). Uki je tudi odločen, Domen pa okleva, saj je vetra res veliko (na startu sunki tudi do 8-9).

Takoj me odlifta nad greben in konstantno dviguje. Močan laminaren veter, kot ga ni nikjer, pravokotno na greben. Pustim se odnašati v desno (saj je moj edini cilj do Sesljana), čeprav ostali jadrajo proti Miramaru  in nazaj… Naravnost naprej mi ne gre nič in šele ko pohodim gas do podna, lezem s kakšnimi 10 naprej (na stran po rakovo pa okoli 15-20).

Prekrasni pogledi dol na tržaško-devinsko obalo, na hiše na pobočjih in tudi na obali (kjer ni pristankov) je videti nekaj prodnate obale in kakšna majhna plažica se prikaže (eno od teh kasneje izkoristi Jean). Enkrat vmes se pripelje Mega in mi kaže, naj grem čim bolj naprej nad morje, da me ne bo zaneslo preveč nazaj (saj bi šel, pa ne gre, gre mi samo počasi gor in na stran). Sem že blizu 600 in potegnem ušesa in vsaj malo zrinem bolj ven.

Nekateri se že peljejo nazaj (za še eno rundo?). Ko sem že blizu stolpa pred Sesljanom in je jasno, da ne bo problema do plaže, kjer je prvi lep pristanek, sem že sproščen (čeprav me noge od gasa že pošteno bolijo in kolena škripajo prav na glas).

Pa je le problem. Čelni veter me odnaša rahlo v rikverc in tudi na polnem gasu in z ušesi ne gre več naprej. Se že ogledujem nazaj, če bi se reševal zadaj, pa si takoj odmislim. Ko sem že za sesljansko marino malo pod 300, pa le začne počasi lesti naprej. Vidim, da naši predhodniki pristajajo in tudi Mega je med njimi.  

Megov let

Komentar leta:Enkrat pred letom ali dvema smo si ta štart že ogledovali ampak se nam dan ni zdel primeren. Včeraj pa Zoran pride z idejo, da bi šli, Včeraj namreč. Ampak meni se včeraj res ni dalo, ker se mi je zdelo veliko preveč vetra napovedanega. Potem pa izvemo, da so tukaj včeraj leteli in nekateri tudi scurili. Zoran danes spet pokliče, če bi šli in gremo. Hvala Zoran. Lepo je bilo. Veter na zgornji meji, laminaren, le gas je bil veliko v uporabi. Ime štarta pa je Sveti Primož. [10.3.2019 22:08]
Gorazd Širca : Prekoračitev ozemeljskih meja .Nezaslišano. [10.3.2019 15:43]
Marko Lukić : Prestige. Lp [10.3.2019 16:07]
Berto Prodan : Super, se to sploh sme? [10.3.2019 20:38]

Ko pridem nad morje začnem zbijati, potem samo še v levo proti plaži, ki je velik in prelep pristanek (sploh glede na prej…). Žal pa tik pred mano začne zbijati Erzo, ki pristane bolj na začetku.

Erzov let

Komentar leta:Protestiram, pristal sem na 1mnv! Imeli smo se res fajn kombinirano s srečo, saj je včeraj še Ščuka scuru! Hvala Zoran! Hvala Matjaž! [10.3.2019 20:18]Matjaž Klemenčič : Alo domov!  [10.3.2019 19:22]Berto Prodan : To bi jaz tudi. [10.3.2019 20:39]

Seveda ga še malo počakam in sem potem kratek, da stopim dol na samem začetku plaže, kar ima za posledico, da si namočim zadnji del padala…

Zoranov let

Air Panonia : Včasih smo hodili na Napoleonovo cesto, Costiero in v Sesljan plezat, zdaj se pa tam leti… 🙂 [10.3.2019 16:09]

Prečudovito, vsi veseli ko radio !! Mega in Erzo pustita na pol pospravljeno robo in s predhodniki gor po naše avte (žal pa se Domen ni odločil za start in je tudi že začel reševati logistiko). Pristane še Uki, tudi ves vesel.

Urošev let

Komentar leta: Zelo slikovit polet ,pa tudi ravno pravi pogoji ,sploh glede na veter v celini. [10.3.2019 20:25]Berto Prodan : Res v redu! [10.3.2019 20:41]

Jean pa javi, da je po vožnji nazaj moral pristati na eni od plažic na obali…

Jeanov let

Pod 200 nič vetra, nad pa 10+. Vsake tolko kakšna manjša plažica za pristat. Noro lep teren za jadranje

Ko pridejo z avti k nama z Ukijem, se od veselja še malo pofotkamo.

Potem pa še na zaključno druženje v AvioPub in … k Megu, da za vsak slučaj splahnemo in obesimo moje padalo…


In še vizualizacija naših letov

Zjutraj se mi zdi, da najbolj obeta Vipavska dolina (vsaj nekaj sončka je, pa sonce naj bi naredilo (? inverzija?) nekaj JZ, ki naj bi spodaj premagal S, SV, ki je više. Najprej ni nekega zanimanja, potem pa se Milan zapali za Kovk in je zbor ob 12h na Železniški.

Z Duletom počakava Erza in še zadnjega Milana, ki od zadaj pelje na Kovk, čeprav dvomljivi Erzo ves čas nabija za kam drugam…

Po jajcih in (malo snega) pripelje Milan celo na start. Piha rahel SV (1,5/3) od zadaj. Malo čakamo, malo modrujemo, ob najšibkejšem SV celo odprem rukzak, ampak na kocu potegne robo ven le Erzo, da bo malo pohendlal na V stran… Nekajkrat sicer dvigne, pa mu ga vedno sesuje po startu dol. Milan pa upa da bo le obrnilo… Ko posije sonček bolj konkretno, SV še bolj pojača in po 1.30h se končno predamo.

Spet po jajcih nazaj in še malo porivamo v hrib do asfalta. Potem pa na prvi ovinek dol, kjer Erzo hoče ujeti serijo z nove lokacije na S stran blizu Pojetovega Kovka-Sever. Z njim in Milanom grem do primernega mesta in jima pomagam postaviti (piha malo neugodno, precej z desne bolj vzdolž pobočja, vendar pa je vsaj generalno piha po hribu gor, ne pa dol…).

Potegne Erzo in v poševnem poskakovanju proti levi odleti med brezami. In malo za njim še Milan. Zavijugata sem in tja in pristaneta na travniku spodaj ob glavni cesti.

Erzov let
Andrej Erznožnik : Ko se družiš s kljukci, ki verjamejo da bo Kovk obrnil. [9.1.2019 16:26]
Milanov let

Z Duletom ju pobereva in potem Erzo zdraži Milana še s šolskim terenom Malo Polje.

Milan sam odlaufa (5 min?) na zgornji start pod glavno cesto, kjer pa ima kar nekaj težav, saj zopet piha čisto s strani (že skoraj po hribu malo dol od SZ).

Milanov let
Andrej Erznožnik : https://photos.app.goo.gl/2pwa9FiMcoR6oend9 [9.1.2019 16:34]Alenka Mausar : Kaj si mel nadaljevalni tečaj 😉 [9.1.2019 16:48]Andrej Erznožnik : Ja smo mel, učenec je nadarjen in ubogljiv [9.1.2019 18:53]

Potem pa še na kavico na Col. Smo pa bili vsaj (deloma) na sončku in svežem zraku…

Danes cela SLO pokrita, bolj ali manj megleno in od včerajšnjega sneženja povsod blatno in sluzasto. Pa še nekaj šibkega SV in burja na Primorskem.

Erzo se odloči za projekte na Dolenjskem in me povabi zraven (ker ima v planu predvsem ponavljati Pojetove…). Zase nimam boljše alternative in se pridružim.

Pri Rutarju v Erzov enoprostorec, poln robe. Po AC do Biča in po lokalnih cestah do Malega Vidma. Na vrh griča v vas in proti lokaciji. Parkirava pri domačiji, kjer se spomnijo obiska pred kratkim (mož z rumenim padalom…).

Pojetova pika od kozolca za domačijo je (za mene/naju) neletljiva (nobenega vetra in ograje po položnih terasah), zato se najprej malo spustiva, nato pa na vrh sosednjega griča, kjer je skoraj pravi šolski teren (malo preveč položno na začetku).

Takoj postaviva v mokro plundrasto travo

in Erzo odlaufa in v luft, v dolino in čez železnico in nad drotom nad njo na naslednji travnik.

Erzov let

Takoj za njim potegnem jaz in laufam in laufam, in ko se travnik le malo bolj spusti, se odlepim in tudi zapeljem čez progo na naslednji travnik.

Zoranov let

V mokri travi samo naberem Rooka in počakam Erza, ki je med tem že prišel peš do svojega avta.

Samo reinfuzo stlačiva robo (ki je že rahlo mokra) v avto in naprej.

Parkirava malo za vasjo na travnikih na vrhu in po položnem pobočju do primernega mesta (najnižje šavje na prelomu police). Ta lokacija mi je že manj všeč (poličasti položni travnik, s šavjem na prelomih).

Nasloniva padali na sam rob njive. Erzo potegne in odlaufa in lepo spelje čez prvi rob in se elegantno zapelje v dolino.

Erzov let

Sam potegnem malo za njim, laufam do roba, kjer se celo odlepim od tal, preletim prvo polico in sedem pred koncem druge na tla, padalo pa čez mene ½ v šibje in ½ v šipek. Začnem obirati štrikce (najprej s trnov), pa mora priti Erzo medtem peš gor, da dokončno rešiva Rooka (z vsaj dvema novima luknjama od trnov…).

Še enkrat na vrh. Erzo mi postavi (sedaj že pošteno premočeno coto), medtem ko sam lovim sapo.

Celo rahlo gor pihne, ko potegnem in zalaufam. Sedaj sedem na tla v mokroto na koncu tretje police.

Zoranov let

Imam dovolj, naberem Rooka in dol do Erza, ki je že spustil avto na pristanek.

Zapeljeva se v Mačji dol in po prvi možni varianti na levo v hrib. Cesta postane skoraj kolovoz poln listja in komaj prilezeva gor do kmetije, do katere pripelje asfaltna cesta z druge strani.

Jožefov start je malo višje pod vikendom. Erzo vzame naslednje suho padalo in gor. Sam si ogledujem situacijo (zgoraj jablana, spodaj ograjeni vrt, dolgo položno pobočje z drevesi na koncu, kjer je treba leteti vzporedno ob drotih… Zame (danes) to ni, sploh s popolnoma mokrim (in vsaj 2 x preluknjanim)  Rookom.

Erzo postavi, potegne, hitro spelje (še preden do konca pripravim telefon za snemanje) in se elegantno zapelje nad vsem omenjenim z bogato višino čez spodnje drevje v dolino.

Erzov let

V avto in daleč naokoli po cestah dol v Mačji dol. Erzo zbaše robo v avto in naprej.

Počasi se dan že zaključuje, ampak Erzo naju zapelje še na eno novo lokacijo.

Spet moker položen travnik. Postaviva oba. Erzo v drugo (prvič podre) pošteno zalaufa, preden spelje in pristane spodaj v dolini ob cesti. Jaz dvakrat poskušam, pa mi mokrota padala, mali naklon in neznanje ne dovolita, da bi se zares odlepil od tal…