Brez debatiranja smo še za Kamšak. Med potjo Erzo poskuša zagotoviti reševanje našega avta pri lokalcih.

Start pod kmetijo je res čudovit 🙂 . Trije lokalci postavljajo, zraven pa takoj še nas 5. Potegnemo drug za drugim.

Najprej mi ne kaže preveč dobro, potem pa se pridružim Erzu v  širok in miren steber nad travnato glavo na levi in se počasi odpeljem v višave. Tudi Franci se pridruži in kmalu pride nad mene. Meni se ustavi pri 1300, onadva pa še kar vrtita in nabirata. Ker padem ven in precej izgubim, poskušam ponovno, medtem pa se onadva odpeljeta (neznano kam 🙂 ). Še nekaj časa nabiram in zgubljam, potem pa se odpeljem čez dolino v smeri Konjiške proti vetru (do Kozjeka), še malo zaokrožim in pristanem na prekrasnem travniku uradnega pristanka v Sočki

Zoranov let

Zoranov let

zraven Domna

Domnov let

Domnov let

in Boštjana

Boštjanov let

Boštjanov let

ki sta že pospravila. V bližnji gostilni potem z Domnom (in Mariborčani – Belčič & co.) počakamo, da Boštjan lahko reši svoj avto s starta.

Pa še do Velenja, kjer sta ob jezeru pristala Franci in Erzo.

 

Erzov let

Erzov let

Še zaključno druženje v Grofu na Vranskem…

Danes pa res dežuje po vsej SLO. No, Erzo vseeno najde luknjo na radarski sliki nad svojimi Hribi…
Erzov jutranji - serija rešena

Erzov jutranji – serija rešena

Dokazno gradivo tukaj.
Erzov komentar leta: in ko radar pokaže luknjo nad Hribi in s tem nepadavine, je čas za skokec
Komentarji (5)
  • 1.Jean Caffou : […bistroumni komentarji v pripravi…] [17.02.2016 09:37]
  • 2.Jože Iskra : Pravijo da bojo Črnogorci začeli tekmovati v poletih, ker lahko tudi v leže zmagaš. Ja Erzo res čakam na kak lepši dan, ko bom imel čas za kak skok. [17.02.2016 10:35]
  • 3.Tom Pavlič : Ponavadi so poleti s Hribi dolgi 0,3 km… Kaj pomeni, da si danes scuril? [17.02.2016 10:37]
  • 4.Jean Caffou : A je bil telemark? [17.02.2016 10:44]
  • 5.Rok Hrovat : Včeraj je imel prelet. A na štart je organiziran prevoz? [17.02.2016 11:26]
  • Zoran Gaborovič : Rok, ne vem, zakaj provociraš 🙂 ? Saj na fotkah vidiš, da je organiziran prevoz gor… [17.02.2016 18:28]

 

Za razliko od Erza, ki gleda, kdaj bo kakšna vremenska luknja prišla nad Hribe, jaz gledam, kje v SLO je luknja brez dežja in planiram oditi tja v akcijo (res je tak pogled na zadevo dosti dražji, ker se je treba voziti sem in tja po SLO, medtem ko Erzo sedi doma/v pisarni in čaka na luknjo; ampak zato mi nihče ne more očitati, da ne kolobarim 🙂 🙂 ). No in popoldne radarska kaže, da na Primorskem ni več dežja. Pa obrnilo naj bi na J in Vremščica ni v megli.

Podražim Erza in Mega. In je Mega kar takoj za – se javi za šoferja. Erzo je sicer že/še pomirjen, ampak ga le mika (čeprav je vse naokoli v dežju in megli).

Ob 14.45 na Železniški in po Mega na Unc – ves čas v ulivanju… Čez Postojno tudi še dežuje in piha burja (!?), v Senožečah na izvozu tudi (oboje: dež in burja !?). Malo v obupu predlagam, da, pred izletom na Vremščico, pogledamo na Zajčico, kako je kaj z jeleni (kot že dolgo vemo, je tu idealno za burjo, samo 2m ograja in lastnik, ki nas je že najmanj enkrat preklel, je problem…).

Erzo in Mega protestirata, ampak LC je v mojih rokah in zavijem na levo s ceste in do ograje: ni videti jelenov. Ni videti jeklene verige. Ni videti ključavnice. Ne moremo verjeti. Grem do vrat, odpahnem zapah, še drugo krilo odprem in … gor na vrh griča 🙂 . Ven iz LCja in na rob.

Dva od treh pogojev sta idealno izpolnjena: 1. prečudovit start, 2. veter – burja piha idealno gor (mogoče je na trenutek malo močan… ampak takrat pogledamo stran); 3. žal dežuje (ampak ni tako močno, ne, res ne…).

Sedemo nazaj v LCja (da nas preveč ne zmoči) in vklopimo brisalce. Ker smo obrnjeni stran od vetra, ni skoraj nič dežja na šipi. Torej ni tako hudo…

Samo malo počakamo in potem ven in Erzo si že oblači tangice in reinfuzo (še z Vrhnike) odnese padalo na start. Jaz se tudi kar za avtom v zavetju oblečem v tangice in izvlečem Rooka. Erzo potegne in rine naprej proti vetru in spelje, medtem ko jaz postavljam na platoju. Nekajkrat potegnem Rooka, pa mi ga sunki burje tako ali drugače butnejo nazaj. Erzo pokliče Mega, da je pristal – brez popolnega treka !!!

Slikce tukaj.

Z Megovo pomočjo zvlečem Rooka (po mokri travi…) malo pod plato, potegnem in zrinem naprej. Speljem in me komaj spušča naprej (in vleče malo v levo nad borovce, da ratam kar malo nervozen). Potem še malo jo-joja in nad travnik pri stari cesti, kjer po liftu dol (slikca) pristanem.

Zoranov let

Zoranov let

Na hitro pospravim in že je pri naju Mega. Še enkrat gor in na start in Erzo ponovi vajo. Sedaj ima celoten track 🙂 .

Erzov drugi let

Erzov drugi let

Erzov komentar leta: Po dolgih 22-ih letih (?) so se jeleni odselili in pridemo spet mi! (V prvo mi ne neredi treka pa moram skoz dež in veter še 1x)

Komentarji (1)

 

Veseli kot radio. Res.

Kar se mene tiče, je po 4 letih (2 leti od zadnjega ogleda in prekletstva lastnika) ratalo 🙂 .

Čeprav je danes na Gorenjskem manj vetra (drugje kar močan SV, burja na Kovku tudi do 100 km/h), Erzo predlaga projekte na Dolenjskem (najprej omenja Sotlo). Še Edo se nama pridruži in že rinemo v sluzasto oblačnost proti NM.

Ko je jasno, da so malo višji hribi že v bazi (odpade raziskovanje Gorjancev…), začnemo mrzlično iskati karkoli v okolici Mirne peči (no, ideje stresa Erzo, midva z Edom bolj kimava 🙂 ).

Najprej neuspešen obisk cerkvice, potem med vinogradi Golobinjeka Erzo zagleda nekaj (po njegovem) uporabnega. Ker je že v hudi krizi (da nismo še nič naredili), kar z robo olaufa tja, jaz tudi (z robo) za njim, Edo  pa le na oglede. Erzo postavi, medtem, ko jaz pohajam naokoli in se odločim, da je to zame neužitno.

Ker piha ustrezno močno, Erzo izkoristi pravi trenutek in nepričakovano elegantno spelje čez pastirja, rob in šavje. In ga lepo vzame in odjadra, medtem, ko se midva z Edom samo spokava v avto in po njega dol, kjer pristane.

Erzov let

Erzov let

Komentar leta: Na vrhu cerkev, položno, malo nižje se najde linija za odletet, a jo zapira telefonska žica. Ko bo vsega zmanjkalo bomo počeli prav to: vsaj za odletet začasno snemali te osovražene žice. Ko že odhajamo opazimo prost travnik, ki je že kar nizko v hribu. Vseeno je neugledno, nikakršno, kakor pač taki štarti, ki za večino to niso izgledajo. Kratka polička, na katero ne morem sam s stegnjenim padalom, pravega vetra ni videti (do 2m/s) je pa iz veter s strani. Moram (!) vsaj in zgolj probat dvignit, ko me poprime in nese dlje kot bi si upal misliti! Zunaj me drži kar močan veter, letim bočno, nazadnje le 3 m nad terenom da s spustim še v vrtačo pri Goriški vasi. Zmagovalna kombinacija tangice in M4. Zoran tud proba ne.

Sedaj lahko bolj normalno razmišljamo. V okolici je najbližji Vinji vrh in malo stran pri Šmarjeških toplicah odletena lokacija Kroglo (na OLCju odletel Poje, vendar je Erzo prepričan, da je bil tam še dosti prej tudi Jerry. Jerry se (po tel.posvetu) ne spomni dobro kje in kako, tako da se lahko zanesemo le nase (in na elektroniko 🙂 ).

Kmalu smo na lokaciji, kjer je startal Poje. In ta je v tem vetru neužitna tudi za Erza (še najdlje si jo ogledujem jaz 🙂 ). Še malo pogledamo naokoli in najdemo krasen prostorček za start prav blizu, le piha žal z leve od zadaj. Kljub temu (“saj ni tako močno”) z Erzom postaviva.

Prvi odlaufa in spelje Erzo, za njim postavim in odlafam z vetrom od zadaj še jaz. Erzo uspe na levo in čez vinograde do doline.

Erzov let

Erzov let

Mene pa veter tako ustavlja, da Rooka obrnem in pristanem v kotanji ob vznožju hriba.

Zoranov let

Zoranov let

Ko pospravim, moram še gor iz kotanje do hiš, kjer čaka Edo z Erzovim avtom. Potem pa še po Erza (in na orehovček)…

Komentar leta: In potem gre cirkus naprej, tokrat se domislimo že odletenega Kogla, prvič odletenega (?) po legendarnem Jerneju Zdešarju, ki pa ni pustil sledi na OLC, niti se ne spomni ali je odletel, ko ga v življenski stiski, ki nam stiska vrat, o tem, v nujnem telefonskem klicu povprašamo. Tako je to v padalskem penzjonu. Nam je pa trek pustil na olc Poje, na čigar štart pri anteni pridemo s pomočjo navigacijskih naprav. Lep štart z dvema napakama: ne piha gor, raje rahlo s strani in telefosko žico, ki jo lahko preletiš le če dobiš padalo nad sabo takoj, kar pomeni da mora pihati vsaj 3m/s direkt gor. Ko že odhajamo, ustavim vozilo 50 m naprej in potem odkrijem tole: prelep štart, kot bi ga kdo izdelal v naš namen, miniaturni Gozd. Piha do 1,5 m/s s strani, a ni problem, če počakaš da je morebitna nula. Dva sta v žepu in dan je izpolnjen. (Jerry se že spomniš?)

Malo ugibamo kam naprej in s pomočjo elektronike (telefoni) in klasike (Atlas Slovenije) najdemo naslednjo lokacijo: start Luče. V resnici se start ne ujema z ogledovanimi leti na OLCju in rinemo vse dlje pod Raduho.

Pri kmetu Hlipovčniku Erzo ne zdrži več in izskoči in začne postavljati (originalni Rakunov start je še 500m naprej po kolovozu…). Še jaz zraven, Cena pa ima danes dosti in bo šofer. Čez minutko je okoli nas vsa družina, ki nas vabi (šnopček, kava, pir, nekaj za pojest,… 🙂 ).

Ampak nama se mudi v luft: Erzo in jaz. Erzo daleč ven nad grapo in potem dol v njo na strme travnike, kjer med droti najde malo bolj položen (vendar niti približno raven) pristanek.

Erzov let

Erzov let

Nekaj za njim prislalomiram med drevesi in droti do njega tudi jaz.

Zoranov let

Zoranov let

Malo čakava, da naju Cena najde z LCjem. In nazaj gor in po že prevoženi cesti do travnikov, kjer naj bi bil prvotno želeni start. Ko se nam zdi, da smo tam nekje, parkiramo in po kolovozu na vrh travnika pri kmetu Dekmarju.

Piha rahlo s strani, vendar takoj postaviva: odleti Erzo in takoj za njim še jaz.

Odleti daleč ven nad Savinjo in Luče in po širokem loku čez velik travnik na majhen, kjer je kamp.

Erzov let

Erzov let

Nekaj minut za njim pristanem tam tudi jaz.

Zoranov let

Zoranov let

Potem pa še v Luče na zaključno druženje.