Ko se mimo Sevnice prebijem skozi grabne in gmajne do Planine, sem spet na sončku. Končno se srečava z Erzom, ki si je že ogledal lokalni projekt za tolažbo… Ščuka in Tom sta namreč še v zraku in to boli… :-)…

Zapeljeva se do cerkvice Svetega Miklavža pri Planinski vasi. Lep travnik in tudi start bi bil lep, pa piha malo tako tako, na robu so jablane, malo niže pa trofazni droti… Malo cincam (me spominja na Vrabče in bi šel raje na kak bolj eleganten start…), potem pa se le opogumim in hitro odneseva kramo tistih nekaj metrov. Ščuka in Tom sta pristala blizu Slovenske Bistrice in se bosta poskušala premakniti proti Celju.

Erzo počaka na primeren trenutek, ko pihne gor in lepo odleti. Čez vse ovire je hitro čez in pristane dobrih 100m niže nekje za vogalom…

Erzov let

Takoj postavim, ampak veter piha samo s strani in si noče premisliti. Potegnem bolj v veter in ga lepo dvignem in poskušam malo bočno proti levi. Ko že mislim, da bo padalo zagrabilo in že capljam po luftu, ga veter nagne v levo, zatakne se v veje jablane in seveda se samo še zvalim po pobočju.. Medtem, ko obiram padalo, Erzo že prisopiha z rukzakom (!) na vrh. Jaz bi še enkrat poskusil in Erzo mi pomaga postaviti. Spet piha s strani, padalo postaviva bolj temu primerno, potem pa le pihne malo gor in ob spodbudi hitro potegnem in laufam in sem v luftu. Malo pobrcam po vejah jablane (kjer sem prej obvisel) in že sem nad naslednjo trofazno oviro, ki pa jo preletim z nekaj rezerve (ampak ne prav dosti). Potem pa pihne in me celo malo dvigne in ko hočem pristati na poševnem travniku, me sploh noče spustiti, tako da pristanem prav na silo paralelno s pobočjem – pa še z bočnim vetrom.

Zoranov let

Še predno pospravim, je Erzo že pri meni. Ščuka in Tom že čakata pri Dramljah. Sva potolažena… Novnovnov 🙂 !

Ker je dan še mlad, je jasno, da moramo še nekam. Erzo predlaga Nanos in sem že spet boljše volje.

V Podnanosu se pozdravimo še s Tomom in Andražem, ki se odločita za domov, mi trije pa gor mimo lovske pod Grmado, kjer v snegu zmanjka ceste (ni več splužena). Ker je na levo tisto lepo pobočje z vrhom  (Lanišče), o katerem sva z Erzom že govorila, se odločimo, da gremo poskusiti od tam (novnov ?). Mega ima dovolj za danes in gre z nama za podporo.

Kakšnih 100 višincev gor in Erzo že pripravlja na vrhu, kjer je prostora za eno padalo. Veter piha idealno gor. Erzo potegne in odleti. Z Megom postaviva še mojo coto, vpnem tangice in potegnem in sem tudi jaz v luftu.

Po nasvetu se usmerim bolj na levo mimo Hieronima in lepo me dvigne, tako da sem na grebenu na višini starta. Potem pa slabo urico drsenja ob grebenu do Vipave (komaj je treba kaj narediti 🙂 ), tam obrnem in nazaj skoraj do lovske, potem pa začnem pospešeno izgubljati. Zato zavijem nad dolino, kjer pristanem malo pred Podnanosom.

Zoranov let

Mega je čez nekaj minut pri meni, pospraviva do konca in še po Erza, ki je na drugi strani Podnanosa.

Erzov Nanos

Super večerni let na laminarcu – kot po putru. Pa še novnov ! 🙂

Dan bo sicer lep (pretežno sončno), ampak burjica zmanjšuje izbiro. Na Gorenjskem bazice okoli 1000, zgoraj pa šajba. Z Erzom sva si za danes enotna, da Lijak (kot največji potencial) odpade. Prvi kliče danes brezposelni Andrej, ki bi že kar nekam šel (namiguje na Lijak). Mega bo tudi kmalu frej. Z Erzom sva bolj za projekte in to na Krasu (bolj toplo, pa najbrž manj frišnega snega). Stari dolg pri Braniku kliče in sva zmenjena. Erzo preusmeri Andreja na Lijak (čeprav bi Andrej bil tudi za projekte, Mega pa sploh pripravljen za zemeljsko podporo 🙂 ) in z Megom odšibata dol, ko sem še sredi dela.

Poberem Erza na Vrhniki in gasa proti Braniku. Vmes komunicirava z Megom in Andrejem in Lijak baje nič ne obeta. Iz Branika gor na sedlo in po šodru na Šumco, kjer smo nazadnje pregnali lovcu divjad, na katero je čakal. Parkirava in brez dileme vzameva robo: Erzo Erste klase, jaz Coto klase (+tangice). Na startu je majčkeno snega, ki delno pokriva šavje. Veter na startu idealen (nikoli več ne bo tak, če ga danes ne izkoristiva 🙂 ). Hitro postaviva, Erzo potegne in malo poskakuje po položnem pobočju in je v luftu. Zavije desno ob slemenu proti Govcu in ga lepo drži.

Jaz sem tudi pripravljen. Potegnem naprej, začutim, da je veter s strani, ga poravnam in sem v zraku. Že nekaj metrov nad tlemi je veter še močneje s strani (že skoraj V) in me kar bremza. Malo sem že v dvomih, ali bom čez prve borovce, pa me vzdigne in sem iz pobočja. Usmerim se desno nad grad in ko sem na sredi grape, se bremzanje ustavi in celo začne rahlo dvigovati. Erzo je že pred prednjim hribom (Čuk, 286m) in ga tudi drži. Ko zavijem tudi jaz tja, me še dodatno dvigne. Erzo se odloči, da gre pristajat na travnik Z od Branika, ki ga z lahkoto doseže (čeprav se nama je ob prihodu zdelo, da bova do tja težko prišla).

Erzov filmček

Erzov let

Jaz sem malo za njim, vendar kar nekaj višje in dolinc je tako močan, da me kar noče spustiti. Manevriram sem in tja in sem končno na mokrem travniku zraven Erza.

Zoranov let

Prvenstven. Vesela kot radio :-). Pospraviva in začneva razmišljati, kako do avta na gori. Pokličeva Mega in Samsa, pa najprej nobenga odziva (sta še v luftu, hudiča, torej le ni tako slabo, kot sva srčno upala in kot smo si bili prej vsi enotni…), potem pa le zveva, da je sta pristala in da je bilo super. Erzo se grize, ker bi rad bil na obeh koncih hkrati. Vabiva ju, naj prideta v Branik, ker bo na Govcu idealno še za eno rundo letenja (pa naju bosta do avta spravila 🙂 ), pa se Samsa samo škodoželjno zafrkava po telefonu…

Začnem štopati. Prva etapa je dolga 300m do križišča za Komen, potem pa malo pešaka in potem mi ustavijo trije mladci, ki mi najprej obljubijo prevoz do ovinka za Pedrovo, skozi pogovor in prijazne besede pa se na koncu znajdem ob svojem avtu. Dol na pristanek, kjer ni več Erza, ki ga je medtem pobral Gorazd. Najdem ju v bližnjem bifeju, kjer izgubljata čas, ko bi lahko šli še kam letet :-). Ko se poslovimo gasa proti centru Slo, vmes pa še ogled kakšnega potencialnega starta in nekaj besednih dvobojev z Andrejem po OLCju…

Andrejev Lijak