Končno se na Cerkniškem nekaj dogaja. Z Emilom si ne moremo kaj veliko pomagati 🙂 a k sreči smo dobili nadobudno jadralno mladino, ki aktivno deluje pri obnovi bivšega kluba Race, začeli so pa tudi urejati novo – staro vzletišče pod Javorniki (staro vzletišče je v resnici cca 50 višinskih metrov nižje, ki so ga nekoč uporabljali zmajarji, a je sedaj zaraščeno), ki bi bilo primerno za severne strani vetra, ki so za Slivnico premočni ko termika ne prevlada, ali ko na Grmadi piha iz leve.

Prvo delovno akcijo so organizirali v soboto, 11.8.2018, pridružila sta se očeta obeh (Cic, Sernel sr.) in vzletišče so po dogovoru z lastnikom očistili do te mere, da je vzletanje že možno. Na vzletišču je bila že prej postavljena spletna kamera, ki zaenkrat še moti, a tudi z lastnikom kamere je dogovorjeno, da se jo lahko premakne.

Boštjan je zapisal prvo poročilo takole:

1. Čiščenje Na novem vzletišču Čela gora uspešno!
Potrebno se bo še vsaj 2x dobiti, da uredimo teren za varno vzletanje.
Potrebno bo tudi prestaviti tripod s kamero za 2.5m v levo, za kar bomo potrebovali žakel cementa vodo in pesek.
Krampi in lopate + grabljice bodo nepogrešljiv opreme za naslednjič.
Kamen na kamen vzletišče! se vidimo! 🤗🤗🐥🐥😎

 

 

Naslednji dan se vrnemo z okrepitvami in pogledamo ali je vzletanje res že možno. Izruvamo še nekaj skal in požagamo grmičke, veter popusti in potegnem. Žal je vlekel JV iz desne, vzporedno z grebenom, tako da je bil neuporaben. A štart ima velik potencial za XC.

Jean - Čela gora - Javorniki

Jeanov prvenstveni štart

 

Na Vrhniki se že hočem posloviti, pa me ostali s to svojo Slevico spravijo na obrate, da se zapeljem za njimi v Horjul.

Vsi z Erzom gor na start, kjer pa vedno močneje in pogosteje piha od zadaj. Postavimo in Milan in Erzo tudi uspeta odleteti.

Milanov let

Erzov let

Preostali trije čakamo, pa piha samo še od zadaj, ob tem da je soparno in vroče za znoret (čeprav sonca skoraj ni videti skozi pokritost). Poje enkrat poskuša, pa mu ne rata in se odloči da gre na zgornji start, Slevica vrh, ki je obrnjen na SV. Z Jeanom mu slediva.

Pod čelado in v jakni se utapljam v lastnem znoju in skoraj izpustim dušo – na koncu mi še Jean pomaga nesti padalo zadnje metre. Poje odleti. Erzo in Milan pa se že peljeta gor za drugo rundo. Jean mi postavi Rooka, medtem, ko lovim sapo.

Ko spet pihne gor, potegnem, lepo startam in sem v luftu, pa me toliko spusti (prehitro sedem v tangice), da se kar po riti oddrajsam po pobočju dol, dokler se le ne odlepim od trave (in posušenega gnoja). Kljub tako kritično nizkemu začetku, zavijem desno in ob drevesu z lepo višino preletim kritične drote. Na sedelčku sem nizek (bom pristal, če ne pridem čez), pa me lepo dvigne in z bogato višino preletim spodnjo polico … in se odpeljem do Športne.

Zoranov let

Jože še kar vztraja v zraku, ko jaz že pospravljam in potegne do Vrzdenca.

Jožetov let

Med pospravljanjem prileti tudi Jean in pristane ob meni (in Ani, ki ravnokar pride po njega).

Jeanov let

Potem še Erzo za drugo rundo z zgornjega starta potegne do Vrzdenca in naprej (in malo nazaj).

Erzov let

Milan tudi z zgornjega v drugo in pristane na pobočju grička nad Športno.

Milanov let

Jean in Ana se odpeljeta na svoj konec, jaz na drugega, Milan pa gre po Erza in Pojeta, da rešijo avte z vrha. Pa očitno Erzo še ne more zaključiti in še enkrat odleti z vrha.

Erzov let

Zjutraj sicer v nižinah megla po vsej SLO, v JZ SLO napovedanega veliko JV (!? – zelo redko taka napoved), ki pa ga v resnici ni toliko. Ker se pozno odločamo in ker je na Štajersko daleč (tam je nekaj več sonca in ni megle do tal), megle pa tudi na Vipavskem ni (je pa baza na cca 1100), navijam za Kovk.  Erza skakanje s Kovka ne zanima. Ker je dejansko malo vetra, ta JV pa je lahko enkraten za kakšne nove lokacije, Jean bolj navija za projekte tam okoli Cola.

Ko pa se peljem proti Vrhniki in povem za idejo o projektih, je Erzo takoj na obratih. Še domov po njegovo opremo se zapeljeva in gasa od zadaj čez Kalce na Col, kjer naju čaka Jean. Tu je dosti bolje, kot pričakujemo (celo nekaj sončka in baza že dosti višja) in ker Kovk javlja 4/7 J (?), je jasno, da gremo jadrat na Kovk.

Ko se zapeljemo na start, res lepo piha in takoj začnemo postavljati. Ko sva z Erzom že raztegnjena (Jean taktično čaka zapakiran), pride še eden iz skupine Nevidnih (=neobstoječih na OLC) in tudi postavi. Veter pa obrne na čisto z leve (V) in potem celo ugasne. Prišlek čaka in nekajkrat poskuša in ko res malo dahne gor, potegne in se odpelje v dolino.

Malo še čakamo, potem nam je dosti (saj jadranja 99% ne bo) in se zložimo v LCja in na Col. Jeanov avto dol na Malo Polje in gor do Strmeca. Na levo po gozdni cesti (v smeri Križne gore). Ker nihče od nas Križne gore-V (Pojetovo poimenovanje, vrh je v resnici Špečk) še nimamo, nam je to primarni cilj. Malo vijugamo po gozdu in se nazadnje po kolovozih res približamo naši beli piki. Pustimo LCja ob kolovozu in 5 min na vrh Špečka s križem in klopco.

 

Na momente močno pihne. Desno za robom je tudi dosti lepše golo travnato pobočje za startat. Takoj postaviva z Erzom, medtem ko Jean malo cinca, saj ima s seboj za projekte predvideno (pre)veliko Delto2, ki jo je dobil na posodo.

Odleti Erzo, ki lepo zajadra ob pobočju proti Križni gori in nazaj. Malo za njim še jaz, vetra pa vedno manj. Le malo zavijugam sem in tja in mi gre počasi dol. Na levo za rob in dolg poteg proti Strmecu in nazaj in dol na Malo Polje na idilične travnike v ravni dolini.

Zoranov let

Erzo javi, da je toplandal na Križni gori.

Erzov prvi let

Sporočim Jeanu, da je v zraku OK in že postavlja. Kmalu je v zraku in tudi zajadra proti Križni. Potem se zapelje tudi on proti Strmecu in počasi izgublja.

Še Erzo se pripelje z drugega starta na Križni in pristane zraven mene.

Erzo s Križne gore nad Colom

Jean takoj za njim.

Jeanov let

 

 

Pospravimo in se zbašemo v Jeanovo Micko in gor na glavno cesto cesto nad Z travniki nad Malim Poljem.

Zaparkiramo in na kratko dol med drevesi na vrh travnatega pobočja.

Postavimo eden zraven drugega in v luft: Erzo, Jean in še jaz. Pristanemo dol ob lokalni cesti kot prej.

Erzov nadaljevalni tečaj

Jeanov nadaljevalni tečaj

Zoranov let

Erzo in Jean kar reinfuzo hitro odideta še na bližnji start Šolski teren, medtem ko jaz počasi pospravljam (sam ta štart že imam in zame je pika že zelena.

Prileti Jean s tretjim novim danes.

Jeanov šolski teren

In še Erzo s četrtim novim danes.

Erzov Šolski teren

Jean odlaufa gor po svoj avto, medtem ko midva pospravljava. Pride po naju in še gor na Križno goro po LCja. In proti domu…

Nad pričakovanji uspešen dan (ko je kazalo, da je že vse izgubljeno = skokec s Kovka)

 

Našega izleta je konec in čaka nas še dolga pot domov. Spet planiramo postanek nekje na sredi poti, ura bo ravno pravšnja za letenje. Ko pridemo skozi alpe na rob Padske nižine najprej planiramo na letenje kje tu blizu, na visokem griču smo že na poti v Francijo gledali padalce, in tudi zdaj jih vidimo, najverjetneje so štartali na: Cavallaria. Vreme ni najbolj obetavno, izgleda kot da bo kmalu dež. Štart Cavallaria je kar visok, skušamo priti na bližji in bolj dostopen štart Andrate – 737m. Ampak tukaj so ceste nekaj zaprte, kar nas dodatno demotivira in obrnemo, nazaj na avtocesto in naslednji postanek v mestu Brescia. Štart, ki izgleda najbolj dostopen je Monte Maddalena (malo nižje). Ostanem sam, kajti v avtu ljudje postajajo lačni in je to višje na hierarhiji potreb kot pri meni letenje. Pripešačim do štarta, pogoji so OK, vendar po štartu vidim, da je za današnje pogoje bolj primeren višji štart, zaradi same smeri vetra.

Monte Maddalena

Čeprav na štartu ne izgleda, je v zraku vetra kar nekaj – V / JV, ki me odnaša proti središču mesta. Sicer dobri pogoji za XC, ampak nimamo ne časa ne volje za kakšno pobiranje v divjini. Držim se lokalno okrog grička in po slabih dveh urah, ko so vsi podkrepljeni, pristanem in via domov…